Franja

kȍlo s
1. kolo: vodeničko, mlinsko kolo; kolo od zdenca; doći, pasti pod kolesa; kolo sreće ne prestaje se vrtjeti; nepodmazano kolo škriplje
2. kolo, ples: otvoriti, igrati kolo; pozvati u kolo uhvatiti se u čije kolo; ko se u kolo hvata, mora poigrati; ko se u kolo hvata, u noge se uzda; u kakvom si -u, onako i igraj
3. serija: deseto kolo knjiga Matice hrvatske, Matice srpske; Srpske književne zadruge
4. zbornik: Hrvatsko kolo
5. skupina: prvo kolo jesu kičmenjaci
6. vrzino kolo blodni ples čarovnic

koló -esa s
1. kotač, točak: prednje, zadnje kolo pri vozu; priti pod -esa avtomobila; avtomobilsko, mlinsko kolo; mlin na tri -esa; kolo na lopate; rezervno kolo; zobato kolo
zupčanik; gonilno kolo
pogonski točak; biti za peto kolo; kolo sreče
2. bicikl, velosiped: voziti kolo; voziti se s -esom, na -esu; dirkalno kolo
trkački bicikl; motorno kolo
motocikl

kólo -a s
1. kolo, ples, igra: bratje, v kolo se vstopimo
2. kolo, niz radnji koje se ponavljaju: deseto kolo šahovskega turnirja

vŕzino kȍlo s
1. po ljudski veri kraj, kjer rajajo čarovnice, raj čarovnic
2. ekspr. zmeda, zmešnjava: pakao se napravio od njihove varoši, jedno vrzino kolo od nerazumljivih poslova; taj je bio i na vrzinu kolu ta zna več kot hruške peči

bicìkl -a m (lat. bis, gr. kyklos) bicikel, kolo

cȕpkavica ž kolo, ples, pri katerem plesalci drobne na mestu

čèkrk m (t. čykryk)
1. vitel, vreteno, škripec: čekrk od bunara; dizalica na čekrk
2. motovilo
3. tečaj: krilo se okreće na -u
4. kolo; taj čovjek ide na čekrk ta človek hodi štimano, ošabno

dvòkolica ž
1. kolo, bicikel
2. dvokolesnik

kolèso s dial. kolo: je li sve u redu, i koleso

kolóvrat m
1. kolovrat: presti s -om
2. kolo: lončarski kolovrat
3. električni kolovrat Winterova elektrostatička mašina
4. nisko razg. ženska koja mnogo i ludo govori

kȍlūt m
1. kolut, okrogla plošča, disk: kolut za bacanje
2. kolač: kolut sira
3. kolo, kolesce: sjeći repu na -e; roba upakovana na oblik -a
4. obroč, kolobar: kolut oko Saturna; plavi -i ispod očiju; povući biku kolut kroz nos; pušeći praviti -e
5. vrtilna plošča lončarskega kolovrata: pred lončarom vrti se lončarski kolut
6. sklep, člen: posljednji kolut feudalnog lanca
7. obroček: s -a visi lampa

kòtāč -áča m
1. kolo: prednji, zadnji kotač; biti nepažljiv pa doći pod kotač; nisu mu svi -i na mestu v njegovi glavi ni vse v redu; stavljati štap u kotač motiti delo
2. kolo, bicikel: odvesti se na -u

kȍtūr m, mn. kȍturovi
1. obroč, zvitek: kotur bodljikave žice; kotur papira
2. obroč: djeca se igraju -om
3. kalobar: odbijati plave koturove dima
4. dial. kolo, bicikel
5. hlebec, pogača: kotur sira; voštani kotur
6. škripec: dizati teret -om
7. šport. krpljica: kotur na donjem kraju skijaškog štapa
8. spiralni zvitek sveče: ljudi i žene drže zapaljene koturove, čiji bledi plamenčići osvetljavaju koštunjave ruke
9. kolo (pri vozu): stajali su kraj kola koja su bila prislonjena uz brvno, s jedne strane uz kotur stajao je Spasoje
10. svetniški sij, aureola: ona slika pravi kotur neumrlosti nad umjetnikovom glavom
11. disk: šport. bacanje -a

ovítak -tka m
1. ovitek: ovitak za novine; izvaditi iz -a
2. dial. kolo, ples

ràj rája m (srvnj. reie < stfr. raie) ples, igra, kolo: otroški raj, raj pod lipo; ispor. i rej

rèj reja m (srvnj. reie, stfr. raie) ples, igra, kolo: visoki rej
narodna igra u Koruškoj; štehvanje in rej pod lipo

tandŕčak -čka m
1. vrtavka (igrača)
2. dial. vrsta ljudskega plesa, kolo

tòčak tòčka, mn. tòčkovi tȍčkōvā, tȍčak tȍčka m
1. kolo: točak zupčanik; vodenički, mlinski točak; točkovi kočije; razapeti koga na točak; biti peti točak u kolima; bacati, podmetati, gurati klipove pod točkove; ne rade mu svi točkovi u glavi; hteti okrenuti natrag, vratiti točak istorije
2. kolo, bicikel

velosìpēd -éda m (fr. vélocipède) kolo, bicikel

bećárac -rca m
1. fantovska pesem
2. fantovsko kolo