Franja

hȗdo prisl.
1. hudo, slabo: hudo misliti o kome, a što je još huđe, raditi protiv koga
2. grdo: hudo kašljati

hudò pril.
1. vrlo, veoma: hudo jezen, bolan
2. teško, teško: hudo je, če nimaš nikogar svojega; pri nas je sedaj zelo hudo; hudo mi je pri srcu
3. neljubazno, namršteno: hudo se drži; hudo gleda
4. hudo me je imelo, da bi ga udaril jedva sam se savlađivao, a da ga nisam udario

zlȍ zlȁ s rod. mn. zálā
1. zlo: uzeti što za zlo; primiti što za zlo; stati -u na put upreti se zlu
2. hudo: dijeliti dobro i zlo; doći iz zla na gore; piatiti dobro zlim
3. nesreča: ne ostavljaj me u zlu što me bije
4. bolezen: njemu je već više dana zlo na očima
5. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; to sluti na zlo to nič dobrega ne obeta, to se bo slabo končalo

zlȍ prisl.
1. slabo: zlo je s njim; zlo ćeš proći slabo boš opravil; postalo mi je zlo
2. hudo: zlo mi je kod njega
3. zelo, hudo: vojska je zlo stradala
4. poslanik je zlo primio ustav poslanec je z nevoljo sprejel ustavo; zlo i naopako ne more biti slabše; zlo mu se piše slabo mu kaže, slabo se mu piše

žèstok -òka -o, žȅstok -a -o, komp. žȅšćī
1. silovit: žestok čovjek, konj
2. besen, divji, hud: -a oluja; žestok vjetar; -a svada
3. hud, močan: -o piće, -a rakija
4. izvrsten, imeniten: žestok radnik
5. žestòko, žȅstoko prisl. hudo, zelo: žestok pogriješiti; žestok gladan

cȑkavica ž
1. bolezen, od katere crkava živina: došla crkavica na blago
2. ekspr. hudo žganje: dva deci -e
3. boren prihranek, ob katerem crkneš: zaštedio neku -u
4. ekspr. žalost, bolečina: tuga i crkavica uselile joj se u dušu

dòžaliti se dòžalī se hudo postati pri srcu: dožali se Turkinji djevojci

kòbiti -īm
1. slutiti nesrečo: kobiti nevolju
2. klicati nesrečo: ne kobi nam, pričaj o sreći
3. v mislih, besedah želeti, prizadevati komu hudo: zla maćeha kobi pastorkinoj sreći
4. zaničevati: srpski govore, a srpski jezik kobe
5. srečati: kob ga kobi Stevanova ljuba

mnogonàpaćen -a -o izmučen, hudo preizkušen: naš -i narod

nazlábati nàzlābām prizadevati hudo: nazlabati susjedima

nazlòbiti nàzlobīm prizadejati komu hudo, kaj hudega: mnogo je nazlobio ljudima

prȅbōlan -lna -o ekspr. zelo, hudó bolan

razvređénje s (ijek., ek.) hudo poškodovanje: razvređenje rane

ràzžaliti se -īm se
1. biti žal, biti hudo: i ražali se gospodu učiniti zlo narodu svome; kad se caru ražalilo zbog nasilja dahija
2. postati hudo (pri srcu): junaku se srce ražalilo; žao mu je ljube vjernice; žao mu je čeda u kolijevci
3. postati hudo zaradi: suncu se je ražalilo na sinja oblaka

ulúpiti ùlūpīm (se)
1. vtisniti (se), vdreti (se), upogniti (se), gl. ulubiti (se)
2. pog. hudo premlatiti: naši su Nijemce ulupili

usfùrtučiti se -īm se dial. priti v hudo zadrego, zmesti se, izgubiti glavo

ùsprdežiti se -īm se ekspr. priti v hudo zadrego

zlòbiti -īm hudo želeti: zlobiti komu; prozlio se narod, zlobi jedan drugom

zlòmišljen -a -o zlo mišljen, slabo, hudo mišljen

dèspet m (it. dispetto) dial.
1. krivica: nešto mi bi za despet krivica mi je bila storjena
2. kljubovanje, trma: despet babi dušu gubi
3. užalitev: to njemu vrlo despet bilo to ga je hudo užalilo