Franja

gláva ž, tož. glȃvu, mn. glâve
1. glava: boli me glava za -u veći; izbiti komu što iz -e; lupati -om o zid
2. glava, oseba: potrošnja po -i raste
3. glava, rep: sto glava goveda
4. glava, življenje: raditi komu o -i streči komu po življenju; to mu je došlo -e to ga je stalo življenje; metnuti -u u torbu nesti glavo na prodaj; zavrtjeti, zavrteti komu -u zmešati komu pamet
5. glava: glava kupusa zelnata glava
6. glava, glavar: tko, ko je glava porodice
7. glavica: glava zavrtnja, čiode, eksera, čavla, cilindra; kabelska glava; glava stapa
8. čelo: glava kolone
9. poglavje: prva glava romana
10. kapitél, glava: glava na stubu
11. glava šećera čok sladkorja
12. mačja glava zool. velika uharica
13. mrtvačka glava zool. smrtoglavec, Acherontia atropos

gláva ž
1. glava: človeška, živalska glava; boli me glava; odeti se čez -o
pokriti se preko glave; umivati si -o; povesiti, skloniti -o
oboriti glavu; majati z -o
vrtjeti (-te-) glavom; bati se za svojo -o; zmešati dekletu -o
zavrtjeti djevojci glavu, pamet; matematika mu ne gre v -o; beliti si -o
lupati, razbijati glavu; vtepsti si v -o
uvrtjeti sebi u glavu; za -o mu gre
o glavi mu se radi; solata gre v -o
salata se glaviča; skočiti na -o v vodo
glavačke skočiti u vodu; imeti polno -o skrbi
imati punu glavu briga; stikati -e
sabijati glave, šaptati; pijača mu je zlezla v -o
opio se; v njegovi -i je nekaj narobe
nedostaje mu četvrta daska u glavi; vzeti komu -o
odrubiti, odsjeći komu glavu; imeti dela čez -o
imati puno posla, imati posla preko glave; razpisati nagrado na -o
ucijeniti, uceniti čiju glavu; delati z -o
raditi glavom; prebrisana glava
domišljata, dosjetljiva (-set-) glava
2. poglavica, poglavar: glava družine
3. glava, grlo, marvinče: deset glav živine
4. glava, početni dio, deo čega: glava kolone
5. glava, zadebljali dio, deo čega: glava žeblja, vijaka
6. glava, glavica: zelnata glava; zelje dela -e
kupus je zametnuo glave; glava čebule
7. magnetofonska glava; lečasta glava
lećasta glava; vijakova glava
glava vijka; valjeva glava
glava cilindra

diòbenā gláva gl. glodalica

glòdāčkā gláva ž rezkalna glava

bašùna ž (t. baš)
1. jančja glava
2. ekspr. glava, buča: šta on to u svojoj blentavoj -i misli

betíca (ə) ž
1. pejor. glava, tikva: betica me boli, udariti koga po -i
2. deblji kraj mlata

búča ž (it. boccia)
1. bindeva, tikva, dulek, buča: -e saditi, jesti
2. buča grljanka, vrg
3. buča, trbušasta boca: buča vina
4. Heronova buča Heronova boca, Heronova lopta
5. pejor. glava, tikva: mahniti koga po -i; zvita buča
lukavac, prepredenjak; prebrisana buča
dosjetljivac (se-)

butíca ž
1. pejor. glava: butica me boli; trmasta butica
svojeglava, jogunasta tikva; ne gre mu v -o
ne shvaća, ne razumije (-me)
2. glavić: palica s srebrno -o

čeláda ž (it. celata)
1. kaciga, šljem: jeklena, usnjena, gasilska, vojaška, tropska čelada
2. ekspr. glava: dobiti jo po -i

čèlēnka ž (t. čelenk)
1. perjanica, tudi iz srebra ali zlata, nagrada za junaško dejanje: nositi -u na prednjoj strani kalpaka; čalme, kape
2. jelenovo rogovje kot trofeja
3. ekspr. glava: da ga zveknem po čelenci
4. ekspr. prva, najboljša glava: čelenka naše zemlje

črepínja ž
1. krhotina, krnjaga: steklene -e; šipa se je razletela v tisoč črepinj
u paramparčad, u tisuću, hiljadu komadića; denarja ima ko črepinj
veoma mnogo
2. razg. kuhinjsko posuđe: pospravi -e z mize
3. nisko razg. glava: razbiti komu -o
4. lubanja, lobanja, cranium

ćȉverica ž (rom.)
1. kapa po ljudski noši v Kotoru
2. slabš. buča, glava

ćúpa ž
1. gl. ćup: napiti se vode iz -e
2. slabš. glava, buča

glàvica ž
1. glavica: bistra glavica
2. glavica, glava: glavica luka, kupusa
3. glavica: glavica čavla, eksera
4. kopast vrh hriba
5. bot. navadno bičevje, Holoschoenus vulgaris

glàvuča ž, glàvudža ž, glàvūrda ž slabš. glava, buča, tikva

gȑlo s
1. grlo: vikati iz svega -a vpiti na ves glas, na vse grlo; metnuti kome nož pod grlo nastaviti komu nož na grlo, na vrat; ispirati grlo hipermanganom; zapeo mu zalogaj u -u obtičal mu je založaj v grlu
2. glas: imati meko grlo
3. vrat: nositi đerdan o -u
4. glava, rep: imati pet -a goveda
5. satjerati kome zube u grlo razbiti komu gobec; biti zakopčan do -a biti zadržan, zaprt vase
6. grlo, žrelo: grlo puške, puščane cijevi, cevi; grlo vulkana krater vulkana; grlo sobne peći isteje kmečke peči: grlo doline, tjesnaca, bunara
7. grlo: usko grlo proizvodnje

hrgánja ž dijal.
1. bot. jurget, jurgeta, tikvica, Lagenaria vulgaris
2. natega, nategača načinjena od tikvice: s -o potegniti vino iz soda
3. posuda načinjena od tikvice, za čivanje različitih sjemena (sem-)
4. pejor. glava, tikva: mahniti koga po -i

kóža ž
1. koža: mehka, nežna, bela zagorela koža
od sunca pocrnjela (-ne-) koža; debela, slonova koža; odrgniti -o
ogrepsti kožu; iz -e dejati
oderati kožu
2. glava, život: braniti svojo -o; za -o mu gre
o glavi mu se radi; odnesti celo -o
iznijeti (-ne-) cijelu (ce-), čitavu glavu; pošteno ustrojiti komu -o
izbatinati koga
3. na mleku se je naredila debela koža na mlijeku (mle-) se uhvatila debela pavlaka; moker do -e
mokar do kože, pokisao do kostiju; koža mi se ježi
podilaze me žmarci; cepiti pod -o
kalemiti pod koru; biti v slabi -i
ne osjećati (-seć-) se dobro; skok čez -o
skok preko kože (u rudarstvu)

písker -kra m razg.
1. lonac, grnac: lončen pisker
2. nisko razg. glava: razbiti komu pisker; dobiti jo po -u; ostriči na pisker
ošišati do kože

poglávje s poglavlje, glava: knjiga ima deset poglavij