Franja

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

glás -i i -a m mn. glasovi
1. glas: moški, ženski glas; prijetna barva -u; govoriti na glas; glas konjskih kopit
2. glas, glasina, vijest, vest, novost: po vasi se je raznesel glas
3. poruka: prinesti, poslati, dobiti glas
4. glas, ugled, ime: priti na slab glas; biti na glasu dobrega gospodarja
5. mišljenje: glas ljudstva
6. glas, pravo glasanja na izborima: dati svoj glas za prvega kandidata

ȁvāz m, mest. u avázu (t. avaz, perz.) glas: pa poviknu glasom i -om zaklical je na ves glas; kada puška puče Perišina, ode avaz na četiri strane

brûj m
1. šum
2. glas, zven: sluh Daničićev za zvuk i bruj jezika

cȉlīk m
1. zven, glas: cilik muzičkog instrumenta; cilik violine
2. zvonjenje: cilik budionika, kućnog zvonca, telefona
3. škripanje: cilik vrata, osovine na kolima
4. jok in stok: cilik gladne dječice
5. vrisk: začu se njen veseli cilik

dȉonica ž (ijek.), dȅonica ž (ek.)
1. fin. delnica, akcija: njihove -e u poduzeću, preduzeću
2. muz. glas, instrument

fáma ž (lat. fama) fama, glas, govorica: lažna fama o nepobjedivosti nacističke vojske

glàsina ž
1. močan glas
2. glas, slab glas: prenose se nekakve -e; gone ga -e da je nevaljao čovjek
3. novica: -e stižu o tome

glásnik m
1. zastar. glas
2. Glasnik slovenski
književni organ 1858-1868 u Celovcu

govorètina ž ekspr. govorica, glas: ne vjerujem takvim -ama

govoríca ž
1. glasina, vijest, vest, glas: po mestu se je razširila govorica; prazne -e
2. govor, jezik: naučil se je tuje -e; ljudska govorica
narodni govor; domača, pesniška govorica
3. način govora: zoprna mi je njena sladka govorica
4. razgovor: govorica ni prav stekla
razgovor nekako ne može da se razvije

gȑlo s
1. grlo: vikati iz svega -a vpiti na ves glas, na vse grlo; metnuti kome nož pod grlo nastaviti komu nož na grlo, na vrat; ispirati grlo hipermanganom; zapeo mu zalogaj u -u obtičal mu je založaj v grlu
2. glas: imati meko grlo
3. vrat: nositi đerdan o -u
4. glava, rep: imati pet -a goveda
5. satjerati kome zube u grlo razbiti komu gobec; biti zakopčan do -a biti zadržan, zaprt vase
6. grlo, žrelo: grlo puške, puščane cijevi, cevi; grlo vulkana krater vulkana; grlo sobne peći isteje kmečke peči: grlo doline, tjesnaca, bunara
7. grlo: usko grlo proizvodnje

hȁber m (t. haber, ar.) glas, novica, sporočilo: haber učiniti obvestiti; tome sam se -u i nadao to novico sem pričakoval; slati komu haber poslati komu glas; nemati ni -a za koga ne se zmeniti za koga

imé -na s
1. ime: družinsko ime
porodično ime, prezime; rojstno, pesniško, partizansko ime; dekliško ime
djevojačko (dev-) ime; ljubkovalno ime
hipokoristik; lastno ime
vlastita imenica; občno ime
opća, opšta, zajednička imenica, apelativ; krajevno ime
mjesno ime, toponim; vodno ime
hidronim; ledinsko ime
mikrotoponim; klicati koga po -u
zvati koga po imenu; kako ti je ime
kako se zoveš, kako te zovu; podpisati se s celim -nom; nadeti komu ime
nadjenuti (-denu-) komu ime
2. ime, glas: delati čast svojemu -nu; ob dobro ime koga spraviti
iznijeti (-ne-) koga na rđav glas
3. v -nu zakona
u ime zakona; v -nu celega razreda

jâv m glas: ne pustiti -a od sebe ne se oglasiti; nema ni strava ni -a ni sledú ne glasú; stupiti na jav pokazati se; potražiti strv ili jav poiskati ga mrtvega ali živega

jêk m, mest. u jéku, mn. jékovi, jȅkovi, jêci
1. pok, grmenje: jek topova, groma; pušaka smrtni jekovi
2. glas: zvona slave i jek im odjekuje
3. krik bolečine, žalosti: ranjenik bi u snu bolnim -om prekinuo tišinu
4. razcvet: pokret ulazi u svoj jek; biti u jeku mladosti, u jeku rada, proljeća; u punom jeku
5. -om jeknuti glasno zaihteti; ni jeka ni zveka grobna tišina

jȅka ž
1. odmev: čim se rekne Hašek, odmah se kao jeka javi Švejk
2. odziv
3. glas
4. pok, grmenje

nâm m, mest. u námu (t. nam, perz.) sloves, ime, glas, ugled: djevojka na namu; Travničanima su dolazili dani kad bi im njihov nam udario na nos

námūs m (t. namus, perz. , gr. nomos) sloves, ime, glas

oznanílo s
1. objava, obavijest, obavest, javno obavještenje (-vešt-), oglas: oznanilo o nesreči, o smrti
2. vijest, vest, glas: dobro oznanilo