Franja

drugáče pril. drukčije, drugojače, inače: zdaj se drugače živi kakor nekdaj; to se lahko drugače razlaga

drȍgojāko prisl. drugače

drugojàčē, drugojàčije prisl. drugače

drùkčije prisl. drugače

ȉnāče prisl. drugače, sicer: on je strog, a inače dobar čovjek; kako si inače?; on je i inače često dolazio nama u posjete

ȉnāko prisl. dial. drugače: on hoće uvijek sve inako

ȉno prisl. drugo, drugače: njemu se ino ne mogaše, sve bratu po istini kaže, prim. tudi naino

nàīno prisl. drugače: ja ne mogu naino; njemu se ne može naino on ni mogel drugače

čȁs prisl.
1. maločas ravnokar: on je bio maločas tu
2. čas prije, čas pre kar se da hitro, kmalu
3. čas ovako čas onako enkrat tako drugič drugače

mjȅstav -a -o (ijek.), mȅstav -a -o (ek.)
1. različen, tu tako, tam drugače: ova je godina -a, nije svugdje jednako rodila
2. pegast

odvòjiti òdvojīm
I.
1. ločiti: odvojiti dijete od roditelja
2. spraviti na stran: to sam odvojio za tebe
3. drugače izraziti: odvojiti svoje mišljenje
II. odvojiti se ločiti se

prekùndačiti -īm
I. narediti novo kopito za puško, dati novo kopito puški: prekundačiti pušku
II. prekundačiti se obleči se drugače kot navadno

izùzimati -mām, -mljēm izvzemati: nije lijepo da svoje dijete izuzimaš ni lepo, da s svojim otrokom drugače ravnaš kakor z drugimi

mòliti mȍlīm, mòli, mȍljāh -āše
I.
1. prositi: moliti koga za što, za namještenje, za oproštenje za odpuščanje
2. moliti: moliti boga, krunicu, molitvu
3. sila boga ne moli kdor ima moč, lahko dela, kar hoče; v stiski ljudje delajo, česar drugače ne bi delali
II. moliti se moliti: moliti se bogu; moliti se iz dna

nàčudo prisl. čudno: biti načudo od koga ne imeti miru pred kom; radi da mi ga izbaviš jer sam mu načudo od matere glej, da ga rešiš, ker drugače ne bom imel miru pred materjo

òbojak -ōjka m, mn. òbōjci òbojākā obujek, onuča: grditi koga na pasje -e strašno zmerjati koga; taj je udaren -om ta je prismojen; kome obojci, kome opanci spopad se konča za tega tako, za drugega drugače

onákō prisl.
1. tako: ovo pitanje nije onako jednostavno
2. kar tako: to ti neće onako proći
3. ti si i onako bolestan ti si tako ali tako bolan
4. sad ovako, sad onako zdaj tako, zdaj drugače

pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla

ražđípati se ràžđīpām se začeti skakati: samo srce drukčije se ražđipa kad Sovra svira vse drugače poskakuje srce, ko...

žèniti žȅnīm
I. ženiti: otac ženi sina; ja ovu djevojku ne mogu ženiti; kaišem, prutom koga ženiti tepsti koga
II. ženiti se ženiti se: ženi se covjek i dva i tri puta; ženi se medvjed sonce sije, dežek gre; davoli se žene hudo neurje razsaja; ženiti se oko vrbe, pod vrbom začeti živeti na koruzi; ženiti se na ženu poleg prve vzeti drugo ženo (musl.); u društvu se i kaluder ženi v družbi človek marsikaj naredi, česar drugače ne bi