Franja

držáj m
1. držak, drška, držalica, držalje: držaj noža, vesla; palica s kovinskim -em; lesen, bakelitni držaj
2. naslon, rukohvat, držalica, ograda za pridržavanje: držaj na stopnicah; brv nima -a; držaj pred sedežem v avtobusu
3. korona, fermato: držaj nad noto

člên m mest. u člénu dial. držaj: člen u kosira, svrdla, srpa

dr̀ška ž
1. držaj, ročaj, roč: drška noža, alata, sablje
2. pecelj: drška od cvijeta, lista, ploda
3. tulec: drška pera od ptice
4. uho: drška od lonca

držàjica ž držaj: držajica motike, lopate, čaše

dŕžak -ška m, mn. dŕšci dr̂žākā, dr̀žāč -áča m
1. ročaj, držaj, ročnik, držalo, nasadilo, toporišče: držak mača, motike, kašike, testije, noža; držač ugljenih četkica; držak koplja, lonca, anode, elektrode
2. pecelj: trešnje, višnje na dršcima vise
3. tulec: držak u pera od ptice

dr̀žāljka ž ročaj, držaj

dr̀žalo s držaj, ročaj, toporišče: kud je otišla sjekira, nek ide i držalo

kàmza ž, kàmze ž mn. (t. kabza, ar.) držaj, ročaj: kamza noža, handžara, sablje

rijèslo s (ijek.) povraz, držaj, locen pri kotlu

rukùnica ž roč, ročaj, držaj: lonac s -om

ȕška ž
1. anat. uhelj, concha auris
2. ušesce, uho: zatezna uška; uška za vodilicu
3. ročaj, držaj: stara šerpenja bez -e; vedro sa -om

bàlčak m, mn. bàlčaci bȁlčākā, bâlča ž, rod. mn. bȁlāčā in bālčī držaj sablje, meča, kopja, kija ipd.: dotjerati, doterati do balčaka dognati, priti do konca, zapraviti vse

bòdvīšte s držaj za ostve, za osti

čváčak -čka m dial. krajši ročaj, držaj na kosišču, rocelj

ȍstvīšte s ostišče, držaj za osti