Franja

dolóčen -a -o određen: to je naprej -o

dolóčen -čna -o
1. određen: -a glagolska oblika; -a oblika pridevnika
2. određen, jasan, nesumnjiv: -a izjava

decìdīrān -a -o (fr. decider) decidiran, odločen, določen, jasen

nèfaljen -a -o dial. določen, točen, gotov: svaki glas ima svoje -o značenje, gl. faliti

òdrēden -a -o, dol. òdrēdenī -ā -ō
1. določen: odreden broj, način; -o vrijeme; za koloniju su -i učenici drugog razreda
2. določen, določni: -i vid pridjeva: -i pridjev določni pridevnik
3. določeni, neki: -e ličnosti ne žele da se o tome izjasne

oprèdijeljen -a -o (ijek.), oprèdēljen -a -o (ek.) opredeljen, določen, odločen; -ōst ž opredeljenost, določenost, odločenost

rȍčnī -ā -ō (po času) določen, dogovorjen: kad dođe ročni dan; -o mjesto; nije nam -a na čelu pisana ni nam na čelu napisana smrtna ura

stanòvit -a -o
1. stalen
2. določen: pod -im okolnostima
3. stanoviten

čàrter m (angl. charter) pogodoa o najemu ladje, letala za določen čas, listina o tej pogodbi: čarter-letovi čarterski poleti

čȉnženē zȅmlje ž mn. izven seliščna gosposka posestva, ki so jih obdelovali činžniki (cenzualisti) in zato plačevali določen davek

fȉksnī -ā -ō (fr. fixe) fiksen, trdno določen, nespremenljiv: -ni kapital, -e cijene, cene; -a plaća; -a ideja

izbáciti ìzbācīm, vel. izbáci
I.
1. vreči iz, ven: izbaciti iz sebe; voda je izbacila ovaj panj voda je vrgla na suho ta štor; izbaciti koga iz sobe
2. izmetati: izbaciti zemlju iz rova
3. ekspr. izključiti: izbaciti rdava učenika iz škole, prekršitelja iz igre
4. pognati: izbaciti lišće, pupoljke
5. izpostaviti, postaviti daleč naprej: izbaciti patrole daleko u šumi
6. ustreliti: izbaciti pušku
7. obroditi: koliko može njiva da izbaci u rodnoj godini
8. napeti: izbaciti prsa a uvući trbuh
9. vreči na površje: revolucija je izbacila nova načela
10. odstraniti, izločiti: Vuk je izbacio iz azbuke nepotrebna slova; ako se kobila ni docnije ne pokaže dobra majka, onda je treba izbaciti iz priploda
11. iznesti, povreči: posle četiri meseca, od prilike posle parenja, ženka izbaci izvestan broj jaja; kobila čim oseti da će početi ždrebljenje legne i učesta napone da izbaci ždrebe
12. ekspr. reči, izustiti, ziniti: konačno je izbacio svoju misao obraćajući se sinu
13. postaviti: glavnina je na maršu izbacila četu kao svoje osiguranje; Nemačka je zbog ruske neutralnosti mogla da izbaci sve svoje sile na francuski front
14. postaviti naprej, stopiti naprej: izbaciti nogu, lijevu, desnu
15. z delom doseči določen učinek: rudari su dali obavezu da će dnevno izbaciti dvjesta tona ugljena
16. dovolj obroditi: rijetke su porodice kojima žetva izbaci za čitavu godinu, većinom moraju kupovati žito nekoliko mjeseci prije nove žetve
17. izbaciti iz kolosijeka iztiriti
II. izbaciti se
1. prestaviti se (z nižjega na višje mesto): odred se iz sela izbaci na okolna brda
2. naglo se premakniti naprej: stotinu nogu se izbacilo, potkovani su potplati zatutnjili; izbaciti koga iz sedla vreči koga iz sedla; izbaciti što iz glave: ova upadica izbacila je govornika iz koncepta; izbaciti iz stroja onesposobiti

lažírati làžīrām (fr. lâcher) laširati, lažirati, s podkupovanjem zagotoviti -avljati določen izid: lažirati rezultat, utakmicu, meč

lokácija ž (lat. locatio) lokacija, kraj, prostor, določen za gradnjo

najáviti nàjāvīm
I.
1. naznaniti: najaviti gosta, ekskurziju iz inostranstva, stečaj
2. pripeljati ovce s paše domov, na določeno mesto, pripeljati vojake na določen kraj: najaviti ovce, vojsku
II. najaviti se naznaniti se, naznaniti svoj prihod: on se najavio za drugi mjesec

neprèdviden -a -o nepredviden, ne naprej določen: -i izdaci

predòdrēden -a -o naprej določen, predestiniran

prorukòvati -rùkujēm premanipulirati, določen čas voditi

tìpār -ára m določen način, model, šablona: govoriti po -u govoriti počasi in z dostojanstveno tehtnostjo

gòniti gȍnīm
I.
1. preganjati, zasledovati: goniti zeca, neprijatelja
2. izganjati: goniti zle duhove
3. gnati, poganjati: goniti stoku; goniti stroj, mašinu
4. priganjati: otac ga goni da uči; goni je noću da radi; nije mi ugodno hodati po toj vrućini, ali posao me goni
5. siliti, nagovarjati: čežnja za svojima gonila ga je da se vrati u zemlju
6. siliti, tiščati: dim od cigarete gonio je nepušače na kašalj; on oseti da ga goni na mokrenje
7. nesti: revolver daleko goni
8. dial. opravljati: goniti neki zanat
9. goniti vjetar kapom delati nekaj nesmiselnega; goniti lisicu, a istjerati vuka zasledujoč določen cilj priti do presenetljivega rezultata; tvrdoglavo goniti svoje trmasto goniti svojo; goniti šalu uganjati burko
II. goniti se
1. preganjati se, zasledovati se: poslije bitke neprijatelj se goni po bitki moramo sovražnika preganjati, zasledovati
2. prepirati se: naši cari zakon pogaziše, počeše se krvnički goniti
3. goniti se, pojati se: kad se mačke gone; krave se gone ili vode
4. pravdati se: goniti se po sudu; naši stari nisu se za svaku sitnicu gonili