Franja

dìjāk -áka m (ngr. diakos) zgod.
1. v srednjem veku dvorni pisar pri jugoslovanskih domačih fevdalcih
2. nekdaj dijak samostanske šole, šolan človek

diják m (gr. diákos) učenik, đak: dijak gimnazije

đâk đáka m, mn. đáci (gr. diakos) dijak: đak srednje škole; crni đak dijak črne šole; Miloje Đak

đákela m, ž, đàkelja m, ž šalj. dijak

lekcìjāš -áša m žarg. dijak, ki se guli lekcije, gulež

svr̀zislovo m dijak, ki je obesil šolo na klin

ȕčenīk m učenec, dijak: učenik osnovne škole; učenik u privredi učenec v gospodarstvu, vajenec; Jagić je Miklošičev učenik

časlóvac -vca m nekdaj dijak samostanske šole, ki se je učil po časlovcu: u našim školama učenici su se delili u to vreme na časlóvce i psaltirce, prema udžbeniku koji ko uči

dvòjkāš -áša m učenec, dijak s slabo oceno, s slabimi ocenami

đàčina ž velik, močan dijak: đačina kao i bačina

đáčiti đâčīm
I. dijakovati, biti dijak
II. đačiti se postajati dijak

đakòvati đàkujēm dijakovati, biti dijak: dok je on još đakovao

ferijálac -lca m
1. dijak na počitnicah
2. član počitniške zveze

klupòder m slabš.
1. kavarniški postopač
2. zatonjkar, parazit, zajedavec
3. slab dijak, ki zastonj trga hlače po šolskih klopeh

licéjac -jca m licejec, dijak liceja

nedòuče -eta s, mn. nedòučād ž nedošolan, nedoštudiran dijak: dače nedouče nedòučen -a -o nedošolan, nedoštudiran: dak; -ōst ž nedošolanost, nedoštudiranost

nedòuk m nedoštudiran dijak, študent

podáčiti se podāčīm se postati dijak

samòuče -eta s samouk dijak

trećorèdāš -áša m žarg. dijak z negačivno oceno, s tretjim redom