Franja

dédič m baštinik, nasljednik (-sled-): dedič premoženja

bȁštinīk m
1. dedič
2. posestnik zemlje, lastnik očetne zemlje

miràščija m, miràždžija m
1. dedič
2. dial. mož, ki se priženi: čoveka koji dođe ženi u kuću i na imanje zovu ovde različito: pripuz, uljez, miraždžija

nàsljednīk m, násljednīk m (ijek.), nàslednīk m, následnīk m (ek.)
1. dedič
2. naslednik

prćìjāš -áša m
1. član patriarhalne zadruge, ki ima svojo osebno lastnino
2. bogat dedič

zàbaštiniti se -īm se postati dedič: da se na imanju ne bi tko zabaštinio

ȍporučan -čna -o, dol. ȍporučnī -ā -ō oporočen: -i svjedok priča pri oporoki; oporučan nasljednik oporočni dedič