Franja

cérkev -kve ž (stvnj. kiricha, gr. ) crkva: stolna cerkev
katedrala, saborna crkva; katoliška, pravoslavna cerkev; romanska, gotska, baročna cerkev

cr̂kva ž rod. mn. cr̂kāvā in cr̂kvī (stvn. kiricha, gr.)
1. cerkev: saborna crkva stolnica (pravosl.), prvostolna crkva stolnica (kat.); mjesto gdje se muslimani skupljaju na molitvu ne zove se crkva nego džamija, židovska bogomolja zove se sinagoga
2. cerkev, cerkvena organizacija, verniki: rimska crkva; katolička crkva; pravoslavna crkva; protestantska crkva; istočna, zapadna crkva; ženska crkva oddelek za ženske v pravosl. cerkvi

latínstvo s latinstvo, katoliška vera, cerkev, katoličanstvo

pòdvōrje s
1. svet, zemlja okrog gradu, dvorca, hiše
2. cerkev, ki pripada samostanu

spȁsovīšte s kraj, cerkev, kjer je proščenje, žegnanje na praznik vnebohoda

béčalina ž dial.
1. kamnita vrtača
2. prazen prostor, prazna hiša brez vrat, brez oken, prazna cerkev

crkváriti cr̀kvārīm hoditi v cerkev, obiskovati cerkev

cr̀kvina ž
1. velika, mogočna cerkev
2. cerkvene razvaline
3. bot. krišina, Parietaria

cr̀kvīšte s kraj, kjer je nekoč stala cerkev, razvaline cerkve

glásiti glâsīm
I.
1. glasiti se: kako glasi to na latinskom jeziku; ček glasi na tisuću, hiljadu dinara
2. biti naslovljen: pismo, račun glasi na moga brata
3. zvoniti mrliču: zvono glasi mrtvaca
4. vabiti v cerkev
II. glasiti se slišati se: o tome se svašta glasi

kr̀mčija ž krmčija, knjiga predpisov in pravil za pravosl. cerkev in njeno sodstvo

mètoh m, mn. mètosi mȅtōhā (gr. metoché) v fevdalni Srbiji
1. cerkvica ali samostan s pripadajočim zemljiščem
2. samostan ali cerkev, ki jo je patron poklonil večjemu samostanu
3. cerkvena zemlja, ki ni v istem kraju kot cerkev

pȍmenīk m
1. seznam tistih, ki so darovali v denarju ali blagu samostanu in se jih cerkev zato spominja v molitvah
2. knjiga življenjepisov pomembnih ljudi

poskùričara ž, poskùričārka ž ženska, ki pripravlja poskuro za cerkev

pȕnje s dial. vino, ki se daje v cerkev in s katerim se ob krstni slavi vstaja: iznesoše punje i svijeće

sìnod m (gr. sýnodos)
1. sinod, cerkveni zbor
2. pri pravoslavnih zbor, ki upravlja avtokefalno cerkev: Sveti arhijerejski sinod

spȍmēn -ena m
1. spomin: ovo činite za moj spomen; u tvoj spomen pijemo sada; u spomen Andrije Smoleja; sačuvat ćemo mu trajan spomen
2. spomenik: narod mu je podigao spomen
3. omemba: ovo djelo je vrijedno -a; pri -u zečevine na ručku svaki od nas reče kako je sam peče ko je pri kosilu bil omenjen zajec, je vsakdo od nas...
4. sled: od neprijatelja ni -a nema više u našim krajevima
5. grobni spomen nagrobni napis
6. spȍmēn-cr̂kva spominska cerkev; spòmen-knjȉga; spȍmen-plȍča; spòmēn-slȍvo komemoracija; spȍmen-dân spominski dan

trònosati -ošēm (gr. thronizein) posvetiti, posvečevati: tronosati crkvu; on tronosa crkvu Manasiju posvetil je cerkev Manasijo; oni tronosahu cerkve po Srbiji posvečevali so cerkve po Srbiji