Franja

brôj brȍja m
1. število: decimalni, astronomski, negativni, neparni, parni broj; svi na bròju vsi so na mestu
2. številka: dvocifreni, višecifreni broj; arapski bròjevi; današnji broj novina
3. števnik: osnovni ili glavni brojevi; redni brojevi vrstnilni števniki; zbirni brojevi skupni števniki
4. lingv. število v slovnici: jednina, dvojina, množina su gramatički brojevi

Lùdolfov brȏj m mat. Ludolfovo število

devetéro nepromj. broj
1. devetoro, grupa od devet jedinica: devetero naočnikov
2. devet, devetoro: devetero otrok

dvóje nepromj. broj v. i dvoj
1.
(uz imenice množine) dvoje: dvoje ust, vilic, vrat, oči
2. dva dvije, dve, dva: dvoje prijateljev
dva prijatelja; dvoje oken
dva prozora; dvoje vprašanj
dva pitanja
3. zbirni broj dvoje: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico
imali su dvoje djece, dječaka i djevojku
4. pril. dvoje: na dvoje presekati
nadvoje presjeći (-seći); živeti v dvoje
živjeti (-ve-) udvoje; na dvoje sta si
ono dvoje su se razišli, zavadili; sod je na dvoje
bure se rasulo

èn ena eno broj, kao imenka eden (dən), gen. enega, ene, dat. enemu, eni, enemu, akuz. enega ili en, ena, eno, lok. pri enem, pri eni, instr. z enim, z eno; mn. nom. eni, ene, ena, gen. enih, dat. enim, akuz. ene, ena, lok. pri enih, instr. z enimi
jedan -dna -o: vsi kakor en mož; vsi za enega, eden za vse; ena lastovka ne naredi pomladi; zamesiti iz ene kile moke; v enem letu se marsikaj zgodi; biti z eno nogo v grobu; ena in ena je dve; dva delata, eden pa počiva; kovanci po en dinar; Titova cesta 1 (ena); ob enih odpelje vlak; ob ena dvajset
(1.20) bo zvonilo; od štirih do ene, od ene do treh; eden poje, drugi svira, tretji žepe vizitira; njeno življenje je eno samo trpljenje; tu so troja vrata: ena držijo na hodnik, ena na verando, ena na stopnice; zvrniva vsak enega
popijmo po čašku; vsi do enega
svi do posljednjega (-sled-)

mériti -im
1. mjeriti, odmjeravati (-mer-): meriti daljavo, zemljišče, prostor, pšenico, vino; ura nam meri čas
2. mjeriti, utvrđivati jačinu, stepen, broj: meriti radioaktivnost, pritisk, puls, temperaturo; meriti z aparatom, s toplomerom, meriti s koraki, s palico; meriti na oko
mjeriti od oka
3. procjenjivati, ocjenjivati: vse ljudi meri po sebi; meriti z lastno poštenostjo
mjeriti svojim poštenjem
4. nišaniti, clijati: meriti s puško, s topom; ustrelil je, ne da bi meril; s to opombo meri nate
ova napomena smjera na tebe
5. ekspr. premjeravati, kritički, oštro, pažljivo posmatrati: meriti koga od pet do glave
6. brzo hodati: razburjeno je meril sobo gor in dol
7. žena mu meri vsak korak
žena mu odmjerava svaki korak; sod meri 300 litrov
bure bere, drži 300 litara; vrv meri 10 metrov
konopac je dugačak, ima 10 metara; meriti se za naslov prvaka
natjecati se za naslov prvaka; meriti cesto
pijan se klatiti cestom, meriti se s kom
mjeriti se, ogledati se, nadmetati se, natjecati se s kim

númera i númara ž (nj. Nummer < lat. numerus) broj, brojka: hišna numera
kućni broj; to je pa druga numera
to je druga stvar; na starost je hodil po -ah
pod stare dane je, kao socijalno neobezbijeđen (-beđ-), išao od kuće do kuće u selu te se tako probijao

štévilka ž
1. brojka, cifra: arabska, rimska številka; karakteristična številka
2. broj: številka čevljev
broj cipela; hišna številka
broj kuće; telefonska, jubilejna številka revije; sovražnik številka ena
neprijatelj broj jedan

števílo s broj: liho, sodo število
neparni, parni broj; decimalno, oktansko, Ludolfovo število; število naročnikov
broj pretplatnika; število prebivalstva raste

štévnik m broj: glavni števnik, vrstilni števnik

desetéro nepromj. broj deset, grupa od deset jedinica: desetero zapovedi

devétsto nepromj. broj devet stotina

dvajsetéro nepromj. broj dvadesetorica, dvadesetoro: dvajsetero mož; dvajsetero žena

dvanajstéro nepromj. broj dvanaestorica, dvanaestoro: dvanajstero mož; dvanajstero pravil

dvóčlénik m binom, dvočlani broj

ênaindvájset -ih
1. broj dvadeset (i) jedan: dekle je staro enaindvajset let
djevojka ima dvadeset i jednu godinu
2. vrsta kartaške igre

ênainštírideset -ih broj četrdeset (i) jedan

enájst -ih broj jedanaest: ob -ih dopoldne; od -ih so živi še štirje; z -imi možmi = z enajst možmi

íks -a m i nepromj.
1. iks, ime slovu x: mali x; veliki X; noge na iks; od iks naprej
2. nepoznat brôj: od iks ljudi sem to slišal

kvórum m (lat. quorum) kvorum, potreban broj članova za punovažno rješavanje (reš-)