Franja

bákla ž (stvnj. facchela, lat. facla) baklja, zublja, buktinja, luč: prižgati, utrniti, ugasiti -o; gori kakor bakla; goreča, smolnata bakla

bȁklja ž (n. Fackel, it. fiaccolo) bakla, plamenica: upaliti -u; -om osvetljavati sebi put u tamnoj noći

bùktinja ž bakla, plamenica

fȁklja ž (n. Fackel, lat.) nisko pog. bakla

fitìljača ž bakla, s katero so nekdaj dajali znamenje, da je vdrl Turek v deželo

lûč lúča m, mn. lúčevi, lȗč lȗči ž, mest. u lúči, orod. lûči, mn. lûči, rod. lúčī, daj. lúčima
1. smolenica, smolna trska, smolenjak: luč za potpaljivanje vatre
2. bakla, plamenica: gorjeti, goreti kao luč
3. luč: dvorana zasja od električnih luči
4. bot. črni bor, Pinus nigra

lȕča ž
1. žarek: luča mikrokozma; sunčane -e
2. bakla, plamenica: zastah, bez luče i bez putokaza obstal sem brez bakle in kažipota

lȕčka ž
1. trska (svetilo)
2. bakla, plamenica

mašàla ž (t. mešale, ar.) bakla, plamenica: luč za -e

pȁlja ž dial. bakla

smolènica ž smolenica, bakla

zȕblja ž bakla, plamenica

žêg m dial.
1. kresilna goba: izvadi žeg i ukresa vatre
2. bakla, plamenica: žeg upaljen na čunu kad se noću ide u lov na ribu