Franja

ága m gl. ago

àga -ē m, ȁga -ē m, zval. ȁgo (t. aga)
1. aga, zemljiški gospod v fevdalni Turčiji: sarajevske -e
2. plemiški naslov pri muslimanih, dodaja se za imenom, gospod, gospodar: Hasan-aga
3. vojaški poveljnik: janjičarski aga

ága -e i aga -a m (t. aga) aga

kìzlar-àga m (t. kyzlar agasy) zgod. predstojnik evnuhov v sultanovem haremu

ȁgovati -ujēm, agòvati àgujēm, agovati, živeti, vladati kot aga: agovati i blagovati

dáhija m (t. dajy)
1. nasilnež
2. mn. štirje janičarski poveljniki, ki so si 1801 prilastili oblast v beograjskem pašaluku in krvoločno zatirali rajo ter s svojimi nasilji izzvali v zač. 1804 vstajo, "prvo srbsko vstajo". Imena glavnih nasilnikov so: Kučuk Alija, Aganlija, Mula Jusuf in Mehmed-aga Fočić. Njih so moralno in dejansko podpirali stari Foča, bivši kadija v Loznici, njegov drugi sin Mus-aga Fočić in Derviš-aga.

àgan m ljubk. od aga: ne govori ovako, moj dragi -e

àgica m, ȁgica m ljubk. in manjš. od aga: na trgu se skupile sve gradske -e

àgin -a -o, ȁgin -a -o agov: -a rodbina (prim. àga in ȁga)

ágo -a in -ē m ljubk. od aga: sinoć ago iz Novoga dođe; ne tako, moj mili âgo