Franja

slȁva ž
1. slava: tražiti -u u čemu; govoriti komu u -u; slava mu!; naši narodi ovjenčali su se vječitom -om u NOR-u
2. čast: slava ocu i sinu i svetome duhu
3. slava, praznik hišnega zavetnika: slaviti -u; ići na -u
4. proščenje, žegnanje: crkvena slava

sláva ž slavčeva samica, slavka

sláva ž
1. slava, glas, ugled, dika, ponos: bojna slava; nesmrtna, božja slava; pridobiti si -o
steći slavu; živeti v -i; ovenčati se s -o
ovjenčati, ovenčati se slavom; vsaka slava sčasoma zbledi
2. krsna slava, krsno ime

část -i ž
1. čast: čast mi je sporočiti Vam; s kom imam čast govoriti
2. čast, ugled: braniti čast domovine
3. počast: piti dobrodošlico na čast gostu; sprejeli so ga z vsemi -mi
4. visoka cijena, cena: laž je pri njih v časti
5. položaj: povzpel se je do visokih -i
6. slava: čast bodi očetu in sinu
7. dostojanstvo: to je pod mojo -jo; krasti komu čast
oduzimati komu čast, otimati komu poštenje

díka ž
1. kras, ponos, slava, čast: Cankar je dika naše književnosti
2. ljubica, ljubček, ljubljeno bitje: oj zbogom, diko, ja idem
3. biti, služiti na -u biti v ponos

glôrija ž (lat. gloria)
1. glorija, slava
2. avreola, gloriola

reputácija ž (lat. reputare) reputacija, glas, ugled, slava

cerkvánje s dijal. proštenje, crkvena slava, kermes

kȑsnica ž etn.
1. krstna slava, praznik hišnega zavetnika
2. potica, kolač za ta praznik
3. god
4. krstna srajčka, križernnik
5. mn. mečev, sabljin ročaj

opasílo s dijal. proštenje, crkvena slava, crkveni god

prȅslava ž
1. poznejše, dodatno praznovanje (po slavi): prekosutra mi je preslava
2. vaški praznik, vaška slava: svako selo ima svoju zajedničku -u

proščênje s proštenje, crkvena slava, crkveni god, kirvaj, kirbaj

svètī -ōga sam. krstna slava, družinski praznik hišnega zavetnika: svu gospodu zove na svetoga za družinski praznik povabi vso gospodo

žégnanje s razg.
1. blagosiljanje
2. proštenje, crkvena slava: jutri bo pri nas žegnanje, iti na žegnanje

slȁvskī -ā -ō, slâvskī -ā -ō slavski, za slavo, gl. slava 3.: -a svijeća; slavski kolač

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se