Franja

žîg m, mest. u žígu, mn. žígovi, žȉgovi
1. žig: općinski, opštinski žig; nositi na sebi žig sramote; udariti komu žig
2. znamka: fabrički, tvornički žig
3. brazda, pestiča
4. zbadanje: zbog žigova u ledima svu noć nije oka sklopio
5. kovinska ost na palici za vžiganje možnarjev
6. vodeni, suhi, zaštitni žig vodni, suhi, varstveni žig

žíg m žig, muhur: poštni žig
poštanski žig; vodni žig
vodeni žig; suhi žig

dàgma ž (t. damga, tamga, perz.) dial., zastar. žig, pečat: neki obrtnici, zanatlije utisnu svoju dagmu na svoj proizvod, kao znak za raspoznavanje; udariti, načiniti -u; na prsima, na ruci -u učiniše

markírati -am (fr. marquer) markirati, označiti, obliježiti, staviti marku, blijeg, beleg, znak, žig: markirati mejo, gorsko pot; markirati sceno
priručnim sredstvima označiti scenu

mùhur m (t. mühür, perz.) zastar. žig, pečat, štampiljka: na pismu carev muhur, careva jazija na pismu cesarjev žig in cesarjeva pisava

štampíljka ž (it. stampiglia) štambilj, štampilja, žig, pečat, muhur, mur: uradna štampiljka

štánca ž štanca, žig, rez, punca

štêmpelj -plja i -peljna (əl) m (nj. Stempel)
1. štampilja, štambilj, žig, pečat, muhur, mur
2. biljeg, beleg, taksena marka

datírka ž datumski žig

ožìgosati -ošēm
1. ožigosati, vtisniti žig, znamenje
2. ekspr. ošibati, skritizirati: svi su ožigosali ovakav postupak
3. ekspr. rahlo negativno oceniti: glagoljska slova bijahu pod nadimkom gotskih ožigosana žigom arijanske herezije

prepečátiti -im prepečatiti, staviti drugi žig, drugi štambilj: prepečatiti potni list

pûnca ž (srvn. punze, it. punzone) punca, žig o žlahtnosti kovine

ròvāš -áša m (madž. rovás)
1. rovaš: pogledaj na rovaš, pa ćeš vidjeti tko te služi; doći na nečiji rovaš; biti na nečijem -u; zarezati, urezati koga na svoj rovaš; imati koga na svom -u imeti s kom neporavnane račune
2. zareza, žig na živalskem ušesu kot razpoznavno znamenje: našli su ukradeno prase, raskomadano, i poznali su ga po -u na uvetu

štempljáti -am razg.
1. štemplirati, udariti žig, udarati žigove, žigosati, pečatiti, muhurleisati
2. biljegovati, belegovati

ȕzva ž zastar. trgovski, tovarniški žig

žigòvina ž zastar. žigovina, pristojbina na žig

ispáliti ìspālīm
1. izžgati: sunce je ispalilo svu zemlju; zemlja je od vrućine ispaljena
2. ožgati: sunce ti je ispalilo lice
3. izstreliti: ispaliti granatu, metak, rafal, pušku
4. razbeliti: ispaljenim nožem vadili su sačmu ispod kože
5. vžgati: robu ispaliti žig sužnju vžgati žig
6. ispaliti sve svijeće, sve metke narediti vse, kar je mogoče

znâk m, mest. u znáku, mn. znâci in znȁkovi
1. znamenje, znak: dati znak očima, rukom, trubom; uzeti što u znak prijateljstva; to je dobar znak; znak čudenja lingv. klicaj; znak pitanja lingv. vprašaj; znaci interpunkcije lingv. ločila; navodni znaci lingv. navednice; prometni znakovi: zaštitni znak zaščitni žig; raspoznavni znak jednakosti mat. enačaj; kemijski, hemijski znaci; telegrafski znaci; u tom znaku češ pobijediti
2. znak: nositi u zapučku znak nogometnog društva
3. predznak: znak plus ili minus