Franja

žólč (u̯č) m žuč

čȅmēr -era m
1. čemer, strup: piti čemer iz prepune čaše
2. grenkoba, bridkost, žolč
3. gorje, žalost
4. vučji čemer bot. preobjeda, Aconitum

jêd m, mest. ekspr. u jédu
1. jeza: od -a progutati pljuvačku; sve cure u gradu popucaće od -a
2. strup: jed od zmije kačji strup; na jeziku med, a u srcu jed
3. žolč: jed zelene Drine

žȗč žȕci ž, mest. u žùči, orod. žȕči in žûčju
1. žolč: izliti svoju žuč izpihati si jezo; iskaliti, prosuti žuč na koga stresti svoj srd na koga; i u buhe žuč ima tudi neznaten človek se lahko razjezi
2. žolčnik: to mu je podražilo žuč
3. žuč od zemlje bot. zlati grmiček, tavžentroža, Centaurium