Franja

žívec -vca m
1. živac, nerv: vidni, očni, slušni živec; gibalni -i
motorni živci; zadeti koga v živec
dirnuti, taknuti koga u živac; -i so mu popustili
živci su mu popustili; izgubil je -e
izgubio je živce; to mi gre na -e
to me nervira
2. feldspat: pohorski živec

dȁmar m (t. damar)
1. žila odvodnica; damar mu živo kuca
2. vodna žila, rudna žila: debeli mlaz vode ključa iz planinskih kamenih damara; kroz naslage kreča vide se -i sumpora
3. živec: taj je majstor u svome poslu, čovek u kome damar ne zadrhti kad ima da izvrši kakav zadatak

nȅrv m, mn. nȅrvi nȅrāvā (lat. nervus) anat. nerv, živec

žívac -vca m rod. mn. žîvācā
1. anat. živec: očni, vidni, slušni, jezični živac; -i su mu popustili; izgubiti -e; ići komu na -e; pogoditi, taknuti, dirnuti koga u živac zadeti koga v živo; živac kamen živa skala
2. občutljiva točka: jugoslovensko pitanje postalo je politički živac cijele Austrougarske

bavr̀ljāk -áka m pljučno-želodčni živec, nervus vagus

kùkòvnīk m anat. kolčni živec

lùtāč -áča m
1. gl. lutalac
2. med. vagus, deseti možganski živec