Franja

čŕka ž slovo: velike in male -e; latinske, cirilske -e; pisane, tiskane -e, kurzivne, svetle -e; slepo se držati -e zakona

bȕkva ž (rus. bukva, csl. buky) zastar. črka

gràfēm -éma m (gr.) grafem, pismeni znak, črka, ki ustreza določenemu fonemu

pȉsme -ena s, mn. pismèna pisménā star. pismenka, črka: mala i velika pismena; biti zlatnim -ima upisan biti z zlatimi črkami zapisan

slȍvo s
1. črka, pismenka: latinska, glagoljska, ćirilska, štamparska -a; zapisati, zabilježiti što zlatnim slovima zapisati kaj z zlatimi črkami; to je mrtvo slovo na papiru; što određuje slovo zakona
2. beseda: da ne čujem ni -a više; napisati -ima i ciframa; jednim -om z eno besedo, skratka
3. govor: svečano, oprosno, prigodno, posmrtno slovo
4. slovo na slovo vrsta družabne igre

a s neskl., prva črka latinične abecede in cirilske ter glagolske azbuke: malo a, veliko A; a-dur; šesti ton C-dur skale; kratica za ar, alt, amper; A-dur, A vitamin; a-mol; a polje v šahu; razdaljina od tačke A do B; stranica a, visina a; a-osnove imenica

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

bȅta s beta, druga črka grškega alfabeta, v stgr. številka 2, v ngr. glasovna vrednost v (vita); malo beta, veliko Beta; bȅta-zrȃci, Bȅtazrȁke beta žarki

bȕki s neskl. črka b v cerkvenoslovanskem črkopisu

c s neskl., tretja črka latinične abecede in sedemindvajseta cirilske in glagolske azbuke: malo c, veliko C; v matematiki količina c; a + b + c; vitamin C, C vitamin; C-dur, c-mol; C ključ; v šahu pion, pješak, pešak na c-liniji; C = celzij; C = carboneum

crljènica ž
1. rdeča prst, jerovica
2. škrlatni plašč
3. rdeča črka v misalu
4. med. rdečke, rubeola

č s neskl., četrta črka latinične abecede in osemindvajseta cirilske ter glagolske azbuke; malo č, veliko Č; č. kratica za čitaj, č kratica za čas, ura

ć s neskl., peta črka latinične abecede in trundvajseta cirilske azbuke

d s neskl. šesta črka latinične abecede in peta cirilske ter glagolske azbuke; malo d, veliko D; d kot prilastek peti po vrsti: alineja d; 1. d razred; abonma D; vitamin D; D vitamin v rimskem številčnem sistemu D = 500; ton d na drugi stopnji C-durove skale: d-dur, d-mol; d kratica za dinar; d. kratica za drug; pion na d-liniji; D kratica za dama, kraljica v šahu; kratica itd., i d. = i dalje; i dr. = i drugi, i drugo; dr = doktor

deleátur m (lat. deleatur) tisk. korekturno znamenje, naj se črka ali del teksta črta

dȅlta ž (gr. delta) delta
1. četrta črka grškega alfabeta
2. rečni izliv: delta Dunava
3. aer. krilo: delta krilo, krilo delta; delta-zrake delta žarki

dž s neskl., sedma črka latinične abecede in devetindvajseta cirilske azbuke

đ s neskl., osma črka latinične abecede, šesta črka cirilske ter dvanajsta glagolske azbuke

e s neskl., deveta črka latinične abecede in sedma cirilske ter šesta glagolske azbuke: latinični e ali E označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: 2. e razred; vitamin E; E vitamin; ton e; E-dur, e-mol: pion na liniji e, na e-liniji šahovske daske; geogr. E - East, vzhod

f s neskl., deseta črka latinične abecede in petindvajseta cirilske azbuke: malo f, veliko F; v glasbeni abecedi četrti ton diahronske C-durove lestvice; f-mol, F-dur; v notni pisavi kratica za dinamično označbo forte (f) in fortissimo (ff); f-Linija v šahu, šesta v navpični vrsti z leve strani; simbol za element fluor (F)