Franja

čòvječno (ijek.), čòvečno (ek.) prisl. človeško, humano: čovječno postupati i sa stokom

ljȕdski prisl. človeško, pošteno, kot se spodobi: vladati se ljudski

čovjèčīšte s (ijek.), čovèčīšte s (ek.) slabš. človeško čudo, nečlovek

ìnsān -ána m (t. insan, ar.) človek, človeško bitje: dodijala ova suša i hajvanu i insanu

kopitárēnje s zgod. vleka ladij po reki navzgor z živinsko ali človeško močjo

kopitáriti -pìtārīm vleči ladjo po reki navzgor z živinsko ali človeško močjo

obeščòvječiti -īm (ijek.), obeščòvečiti -īm (ek.) odvzeti človeško podobo: stalni strah je gotovo obeščovječio Nikolićeve junake

očàjānīk m
1. dial. obupanec
2. človeško truplo, ki ne more strohneti

opitòmiti opìtomīm
1. udomačiti, ukrotiti, dati čemu domačo, človeško podobo: bljedilo je umekšalo njegove oštre crte i opitomilo lik; tu se ljudi obriju i opitome
2. oplemenititi

stȅlja ž
1. stelja: stelja za blago, za stoku
2. slama kot človeško ležišče: kanula joj suza na smrtnu -u, bijedni log
3. maščobne blazinice okrog oči
4. droži: vinska stelja