Franja

čŕta ž
1. crta, linija: debela, tanka črta; notna črta; mejna črta
granica
2. crta: -e na obrazu, na roki
3. crta, kontura: črta gora na obzorju
4. crta, potez: dogodek prikazati v skopih -ah; narediti -o čez načrte
prekrižiti planove; propasti na celi -i
potpuno propasti; startna črta

cȑta ž
1. črta: prava, kriva crta
2. poteza: -e njezina lica odaju bol; u glavnim -ama
3. obris: -e Kamničkih planina

línija ž, lìnija ž (n. Linie, lat.)
1. linija, črta: prava, kriva linija; debela, fina, dvostruka linija
2. linija: plovidbena linija; vazdušna, zračna linija; telefonska, saobraćajna, avionska linija; Maginotova linija
3. linija, politična smer: biti na -i; linija najmanjeg odpora
4. linija, potomstvo: španska linija Habsburgovaca
5. zastar. kadrovski rok: služiti -u

pája ž
1. proga, črta
2. grlina, podgrlina: paja u goveda

prúga ž
1. proga: željeznička pruga, dvokolosiječna pruga; tramvajska pruga
2. linija: telefonska, telegrafska pruga između Zagreba i Splita
3. šport. proga: motorističko takmičenje na kružnoj pruzi
4. sled, proga: pruga za lađom
5. črta, pas, proga: divlji golub ima perje modrikastosive boje s dvije -e na krilima i jednom na kraju repa

žȉca ž
1. žica: bodljikava, bakrena, metalna, čelična, grijaća, grejaća, izolirana, izolovana, platinska, pocinčana, žarna, željezna, železna žica; telegrafska, telefonska žica; žica za zavarivanje žica za varjenje; vučena žica
2. nit, nitka: majka prede tanku -u; pauk se spušta po svojoj -i
3. struna: udri, pobro, u sićane -e; pogoditi pravu -u; dirnuti pravu -u; udariti koga u pravu -u; prebirati -e; udariti u druge -e napeti, ubrati druge strune
4. žila: rudnik je otkrio bakarnu -u; pronaći vodenu -u
5. kov: bijaše čovjek stare -e
6. nota, talent, črta: djelo, delo se odlikuje humorističnom -om; pripovjedačka žica
7. vrv: igračica na -i plesalka na vrvi
8. glasne -e anat. glasilke
9. vitica: grahova žica
10. udariti u tanke -e začeti tarnati; biti -u žarg. po ovinkih kaj prositi, izsiljevati

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

cȑtka ž črtica, kratka črta

deleátur m (lat. deleatur) tisk. korekturno znamenje, naj se črka ali del teksta črta

grèšika ž (ijek., ek.) dial.
1. gl. grešlja
2. kosmulja
3. divja vinska črta

horizontála ž
1. geom. horizontala, vodoravna črta
2. geogr. izohipsa

krìvulja ž
1. krivulja, kriva črta: krivulja proizvodnje se penje, pada
2. dial. kriva sablja
3. agr. sorta vinske trte
4. gl. krivulj

pròvodnica ž, próvodnica ž
1. spremnica, spremno pismo
2. geom. vodilna črta, vodilnica, direktrisa

ševùljica ž cikcak, cikcakasta črta

cikcȁk m (n. Zickzack) cikcak: rovovi u -u; cikcak-spoj cikcak stik; cikcak-linija, cikcakcrta ž vijugasta, cikcakasta črta