Franja

šȕša ž
1. brezrogo živinče
2. ekspr. niče: kada se šuša dokopa vlasti, onda prvo svoga oca objesi; ne boji se svaka šuša boga nego batine
3. svaka šuša i maruša vse sorte ljudje, razni tipi: nedjelja je, oko nas se skupila svaka šuša i maruša

tèslīm -íma m (t. teslim, ar.) vrocitev, izrocitev: teslim učiniti dušo izpustiti; to izreče, teslim učinila; jeste došo Ćuprilić vezire, car mu muhur teslim učinio prispel je vezir Ćuprilić, sultan mu je izročil pecat; sve sam mu teslim učinio vse sem mu podaril; teslim-teskera potrdilo o prejemu

tîlī, tȉlī poudarni prisl. za tili čas, u tili čas, za tili časak takoj, precej: za tili čas ih stiže takoj, precej jih je dohitel; u tili časak beše sve razgrabljeno v trenutku je bilo vse razgrabljeno

tŕpjeti tŕpīm (ijek.), tŕpeti tŕpīm (ek.) trpeti: trpjeti glad, žed, muke; bolesnik mnogo trpi; ja tog čovjeka ne mogu da trpim; ja to neću da trpim; tvoj glas mnogo trpi od toga; papir, hartija sve trpi papir vse prenese; oni se ne vole, ali se trpe

ùpēti ȕpnēm
I. napeti: upeti sve sile
II. upeti se
1. napeti se: upeti se iz petnih žila = iz sve snage napeti vse sile, potruditi se na vse kriplje
2. zagledati se: upelo se njemu oko u djevojku
3. trmasto vztrajati pri svojem: upeo se pa ne da razlogu

ȕ strānu prisl.: u stranu sve to pustimo vse to

vȁška ž (t. vašak) pes, kužek: svaka vaška obaška vsak vleče na svojo stran; ona pristaje da se vole na njen način, a ako njemu ne podnosi, svaka vaška obaška; živjeti kao mačka i vaška gledati se kot pes in mačka; doterati do vašaka priti na nič, v življenju izgubiti vse

vȉjek m, mest. u vijèku, mn. vijèkovi in vjȅkovi (ijek.), vêk m, mest. u véku, mn. vékovi in vȅkovi (ek.)
1. vek: stari, srednji, novi vijek
2. stoletje: prvi vijek naše ere; to je trajalo vjekovima, vekovima to je trajalo stoletja
3. življenje: mladost je dio, deo ljudskoga -a; biti kratka -a; svršiti svoj vijek
4. do -a dokler bom živ; otkako je svijeta i vijeka, otkako je sveta i veka dokler bo svet stal; u vijeke vjekova, u veke vekova na veke vekov, za vse večne čase

vîkom prisl.: vikom vikati na vse grlo, kričati, vpiti

vô vòla m, mn. vòlovi
1. vol: prodao je par volova; glup kao vo; tući koga kao vola u kupusu; vući kao vo; njemu se i volovi tele pri njem imajo tudi voli mlade, vse mu gre po sreči
2. morski vo zool. navadni tjulenj

vȍlja ž
1. volja: volja i snaga; slobodna, viša, neslomiva, slaba, bolesna volja; za objedom bijasmo vesele -e pri kosilu smo bili dobre volje; to ne stoji do moje -e to ni odvisno od moje volje; istrajnom -om može se sve postići z vztrajno voljo se vse doseže; ostaviti komu što na -u; činiti komu na -u; iz -e kome izići postati komu tuj; posljednja, poslednja volja
2. veselje: prošla me volja za ovo; raditi s -om; nemam -e za ovo

zgȍda ž
1. dogodek, dogodivščina: ljubavna zgoda
2. priložnost: čekati, uhvatiti, pružiti -u; doći prvom -om priti ob prvi priložnosti; drugom -om
3. donijeli su raznog prstenja, igala, čioda i svake zgode što kujundžije imaju na prodaju prinesli so raznih prstanov, igel, bucik, in vse sorte blaga, ki ga zlatarji prodajajo
4. od -e do e- prisl. tu pa tam; -e i nezgode vsakovrstni, vse sorte doživljaji

žàrilo s žeželj, grebljica: on mu je devete pećke žarilo sta v daljnem, sorodstvu; biti svake pećke žarilo v vse se vmešavati, v vse vtikati nos

žȅtelac -eoca m, žètelac -eoca m, rod. mn. žȅtelācā, žètelācā žanjec: izmaći pred svima -ima prekositi, prehiteti vse druge žanjce

žȉla ž
1. anat. žila: arterijama zovu se sve -e koje vode krv iz srca, a venama -e kojima se krv vraća natrag u srce; krv struji po -ama; ovapnjenje krvnih žila
2. mišična kita: vratna, petna žila
3. korenina: posrću preko žila i kamenja na šumskoj stazi
4. vodna, rudna žila: vodna, rudna žila
5. bikovka: udarac volovskom -om
6. raditi iz petnih žila delati na vse pretege