Franja

avlìjāškī -ā -ō: on kao da je bio zao duh avlijaški bil je kot zli duh med stanovalci ob skupnem dvorišču

bȋlje s rastlinje, zeli, zelišča: bilje od omraze po ljudski veri rastlina, ki naredi razdor med prijatelji, ki omrazi človeka

bláženīčkī -a -o: među duše -e dolijećeš med duše blaženih priletavaš

blìzanačkī -ā -ō kot dvojčki: ovi blizanački vitezovi življahu među sobom vrlo lijepo ta dva viteza sta kot dvojčka zelo lepo živela med seboj

càrigradskī -ā -ō carigrajski: carigradski drum, c. put carigrajska cesta od Beograda do Carigrada; carigradski mir sklenjen 14. mar. 1914 med zaveznicami Srbijo, Črno goro in Grčijo na eni ter Turčijo na drugi strani

čètiri četiríjū čètirma štev. štiri: između četiri zida živjeti; dići sve četiri uvis vzdigniti vse štiri kvišku; između četiri oka med štirimi očmi; na sve četiri strane na vse štiri strani; u sve četiri z vso močjo, z vso silo; na (u) četiri ruke svirati igrati štiriročno; dvadeset i četiri štiriindvajset; četiri stȍtine, čètiristō štiristo; četiri tisuče, četiri hiljade, četiri miliona, četiri milijuna; četirihìljaditī, četirimilìjūntī, četirimiliònitī, četirimilijùntine; četiri pȍstō štiri odstotke; četiri púta štirikrat

gòra ž, tož. gȍru, zval. gȍro, mn. gȍre, rod. mn. górā
1. gora: crnogorske -e
2. gozd, hosta: gora vrvi hajducima
3. vejevje: kopajte me pod jelikom tankom, pokrijte me -om listopadom
4. Zagrebačka gora, Skopska Crna gora, Crna gora (planina), Crna Gora (republika), Dilj-gora; šimširova grana sa devete -e daljno sorodstvo; naše -e list naš človek; od nevešta i gora plače nevednež vse uniči; ići, odmetnuti se u -u oditi med hajduke; i u -u i u vodu ići s kim iti s kom čez drn in strn; krsti vuka, a vuk u -u slab človek je nepoboljšljiv

gòrjeti gòrim, gòrāh -āše, gòrio gòrjela (ijek.), gòreti gòrim, gòrāh -āše, gòreo gòrela (ek.) goreti: drvo, benzin, ugalj gori; na nebu gore zvijezde, zvezde; gorjeti od nestrpljenja; gorjeti između dvije, dve vatre biti med kladivom in nakovalom

klȉcav -a -o
1. kaljiv, kaliv: -a sjemenka
2. -a guska, kokoš gos, kokoš, ki se težko oskubi zaradi dlačic med perjem; klicav momčić fant, ki mu začenjajo poganjati brki in brada

kȍpča ž (t. kopča)
1. zaponka, zaponec: kaput s olovnim -ama; muška kopča dedec; ženska kopča babica
2. sponka: kirurška, hirurška kopča
3. gumb: kopča za zakopčavanje košulje
4. vez: most je kopča izmedu Srbije i Bosne; kopča izmedu pozornice i gledališta vez med odrom in gledalci

krȅpostan -sna -o (ijek., ek.)
1. močan, krepak: -a ruka
2. trden, neomajen: -a vjera, vera, nada
3. krepilen: -i mir
4. kreposten, čednosten; -o pravo zgod. v carski Rusiji je urejalo razmerje med fevdalcem in tlačani

kr̂v kȑvi ž, mest. u kr̀vi
1. kri: cirkulacija, kruženje, strujanje -i; koagulacija, zgrušavanje -i; mlada krv; gubitak -i; pretraga -i preiskava krvi; iz rane šiklja krv brizga kri; plava krv; užas nam ledi krv u žilama; bljuvati, bacati krv; crven kao krv; praviti zlu krv delati hudo kri; to su ljudi naše -i; biti ljute -i biti hude krvi; biti pun -i i mesa biti poln življenja; boriti se do posljednje kapi -i; čovjek nemirne, žestoke, vruće, južnjačke, opake, pogane -i; nečista krv danak u krvi krvni davek nekdaj v sultanski Turčiji; dati za koga zadnju kap -i; nož i krv je medu nama med nama, med nami je smrtno sovraštvo; piti nečiju krv na pamuk nenehno mučiti, trpinčiti koga; omastiti ruke krvlju neprijatelja umazati si, pomočiti roke v sovražnikovo kri; oprati krvlju uvredu s krvjo oprati žalitev; krv nije voda; kupati se, plivati u krvi; legla, pala je krv medu nama nastalo je smrtno sovraštvo med nama, med nami
2. on mi je rod po krvi on je moj krvni sorodnik, biti slovenačke (slovenske), hrvatske, srpske -i

lâle-mîle prisl. prijateljsko, familiarno, po domače: sve vi nešto lale-mile, bratimite se, branite jedni druge vi vse po domače med seboj, bratite se in zagovarjate eni druge

lèći lȅžēm, lȅgnēm, lȅzi, lègoh lèže
1. leči: leći u postelju, na zemlju; leći bolestan
2. vgnezditi se: u njegovu pamet legla je ova misao
3. položiti: žena ga legnu na krevet
4. pomiriti se, prenehati: legla je kiša; leglo je neprijateljstvo
5. zaiti: sunce je leglo za goru
6. zavzeti se: pisac je gotov da legne sav za ono što kaže
7. umreti: kada bude leglo pokoljenje moje, s njim ću i ja leći na krilo Vardara
8. krv će leći između nas med nami bo nastalo smrtno sovraštvo; leći na rudu sprijazniti se s položajem; stvar je legla zadeva je potlačena

lòndōnskī -ā -ō londonski: Londonski sporazum = Londonski tajni ugovor, 1915; L. ugovor o miru, 1913 med balkanskimi zavezniki in Turčijo

mjȅd ž (ijek.), mȅd ž (ek.)
1. baker
2. žuta mjed med: samovar od žute -i

múnja ž, mn. mȗnje blisk, strela: udarila je munja; stajao je kao udaren -om; munja sijevnu, sevnu iz oblaka; vijest se kao munja proširi u narodu novica se je kot blisk raznesla med ljudstvom

nad, nada predl.
1. s tož. nad: oblak se namaknuo nad grad; netko je nada mne pružio ruku; bio je rasipnik nad rasipnike
2. z orod. nad: imati vlast nad kim; slomiti štap nad kim prelomiti palico nad kom; junak nad junacima junak čez junake; pretres nad zarobljenicima preiskava med ujetniki; pred sudom odgovara zbog pokušaja umorstva nad nekim gazdom zaradi poskusa umora nekega gospodarja

nèkršten -a -o nekrščen: -i dani čas med božičem in tremi kralji (pravosl.)

òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta