Franja

zalúžiti zàlūžīm začeti lužiti, dati v lug: zalužiti kožu, rublje

zapárložiti -īm
1. opustiti, pustiti v prelog, dati v prelog
2. zanemariti

zapútiti zàpūtīm (se)
1. napotiti (se), nameniti (se): oštro su ga pitali kuda se zaputio
2. napotiti, dati navodila

zasŕknuti zàsr̄knēm dial. dati komu srkniti: zasrknuti koga; uspe u ruku vode, pa iz ruke zasrkne vodom dotično čeljade

zàtrapiti -īm
1. pokriti z zemljo: pa se staše zakopavati Turci, šarampove zatrapiše tvrde
2. dati v zasipnico: zatrapiti krompir, repu; zatrapljena mrkva, šargarepa

zàušiti -īm dati zaušnico: zaušiti koga

zaváriti zàvārīm
1. zavariti: zavariti prelomljenu cijev
2. dati meso v kvašo

zdjȅnuti -nēm, zdjȅsti zdjȅdēm (ijek.), zdȅnuti -nēm, zdȅsti zdȅdēm (ek.) splastiti, dati v kupe: zdjenuti sijeno

advòkāt -áta m (lat. advocatus) advokat, odvetnik: budžaklijski = drveni advokat zakotni advokat; dati koga na -a dati koga advokatu čez

dân -a -o gl. dati dam

dȍbar dòbra dòbro, dol. dȍbrī -ā -ō, komp. bȍljī -ā -ē
1. dober: dobar po srcu, prema sirotinji, za koga; imati dobar nos, -e oči; dati što s -a srca dati kaj iz dobrega srca; dobar kontakt, vodič elektriciteta; konačni rezultat je vrlo dobar
2. pravi: u dobar čas ob pravem času; u dobar čas, hajduci! dobro srečo, hajduki!; dobar dan; dobro jutro; dobro veče

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

ȉzmuža ž molža: dati kravu na -u dati kravo v rejo za molžo

kȅsim m (t. kesim) najem, najemnina: primati kesim; dati kravu pod kesim dati kravo v rejo in za to prejemati del dohodkov, mlečnih izdelkov

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

kȍža ž
1. koža: upala -e vnetje kože; biti krvav pod -om; biti sama kost i koža; iznijeti svoju -u na pazar dati svojo kožo na prodaj; iznijeti zdravu -u iz opasnosti; imati debelu, tvrdu -u; derati, guliti kožu kome s leda; do gole -e pokisnuti biti do kože moker; do -e opljačkati koga do golega izropati koga; krojiti kome -u imeti usodo koga v svojih rokah; ne biti u dobroj -i ne biti najboljšega zdravja; vuk u ovčjoj -i; uhvatiti se koga kao krpuša, krpelj -e
2. kožuh: dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko lisici preučujejo dokumente, je že njen kožuh na prodaj
3. usnje: koža učinjena za potplate, za gornje dijelove; cipele od crne -e
4. meh: zečja koža
5. skorja: pod ledenom -om vuče se rijeka, reka
6. smetana: koža na mlijeku

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

nâmčica ž zanka: metnuti -u na grlo dati si zanko okrog vratu

nȍv -a -o, dol. nȍvī -ā -ō nov: -a kuća; -o odijelo; -e haljine; -i kolega na službenom mjestu; -a godina novo leto; Nova godina novo leto (1. jan.); -o srebro; buljiti kao tele u -a vrata; doterati, dotjerati na nov kalup ekspr. dati na novo kopito; nov novcat ekspr. čisto nov; nov mjesec mlaj; -i svijet, svet novi svet; Novi svijet, svet novi svet, Amerika; -i zavjet, zavet novi zakon, nova zaveza; -a stvarnost; -a tendencija opart, op-art; -i val

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil