Franja

čȁrdāk m (t. čardak, perz.)
1. gosposki dvorec, navadno dvonadstropna hiša, obdana z vrtom, letnikovec, v balkanskem okolju
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. lesena zgradba na stebrih, sušilnica za koruzo
4. obmejna stražnica, opazovalni stolp na državni meji, nekdaj; čardak ni na nebu ni na zemlji nekaj, kar obstaja samo v domišljiji

čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija

čaròjice čaròjicā ž mn. koledniki, pustne šeme z živalskimi maskami, ki v predbožičnem času in pozneje pravosl., deloma katol. in muslim. po vaseh pobirajo darove

čàtma ž (t. čatma)
1. stena, zid iz protja, pleteri ali letev, ometan z blatom, ilovico
2. najvišje, iz lesa narejeno nadstropje: kula mu je od sedam bojeva, a osma je čatma od drveta

čàvlen -a -o okovan z žeblji: čavlen put gl. čavlenik

čȅporiti -īm dial. kopati z nogo: knezovi ćute i čepore nogama

čèrsati se -ām se (lat. cerussa) šminkati se z belilom, z rdečilom

čésnica ž božična pogača z vmešanim zlatnikom ali srebrnikom

četvoròvōlnī -a -o z dvema paroma volov: -a kola

čȅvra ž, čȅvre -eta s, čȅvrić m, čèvrma ž (t. čevre) dial. z zlato ali srebrno nitjo vezena ruta, poročno darilo

čìftast -a -o z dvema belima lisama na čelu: čiftast konj

čínjati čînjām
I.
1. začenjati z metanjem činja, kamna, kopja, prim. činj
2. začenjati: kad činja da ore, a noge mu utonu u brazdu
II. činjati se dozdevati se: sunčev zrak mi se činja kao od leda

čȉpa ž dial.
1. ovca, koza z majhnimi seski
2. nizka trava, ki se težko kosi

čȉpav -a -o z majhnimi seski: -a koza; -a kao mačka

čìpulja ž dial.
1. krava z majhnimi seski
2. nizka trava, ki se težko kosi: ovu -u jedva pokosih

člȁnkoša ž dial. ženska z močno razvitimi členi

člóva ž lesen stebriček na meji dveh travnikov z označeno površino zemljišča

čȍka ž (it. ciocca) dial. viseč svečnik z veliko svečami

čòmbav -a -o resast, z resami

čȕbast -a -o, čȕbav -a -o dial. z debelimi ustnicami, šobast