Franja

ozímnica ž zaliha voća, povrća za zimu

óznovec -vca m oznovac, član odjeljenja (-de-) za zaštitu naroda

òžaliti -īm pokazati žalost za kom, potočiti solzo za kom, opraviti žalne obrede za kom: divne li ga oči oplakaše, divna li ga usta ožališe; umro je naš gospodar, sav narod ga ožali; vjerna žena ožalila je svoga pokojnoga muža

ožemálnik m
1. stroj, mašina za ožimanje
2. sprava za ožimanje limuna, ožimač

pȁcka ž (madž. packazni)
1. packa, udarec s šibo po dlani: nekada se na učiteljevu stolu nalazio i prut za -e
2. šiba: udarati -om po učenikovu dlanu
3. muhalnik, priprava za pobijanje muh: packa za ubijanje muha

pacòlōvka ž past za podgane: zapeti -u nastaviti past podganam

pàčaura ž, pàčāvra ž (t. pačavra, perz.)
1. cunja za pomivanje posode
2. ekspr. cunja, velika snežinka: s drveća padaju -e snijega
3. ekspr. brezpomemben član kolektiva

pàčinjāk m račják, hlevček za race

pàfta ž (t. pafta, perz.)
1. zlata, srebrna zaponka za ženski pas
2. obroček: na dževerdaru do trideset pafti, svaka pafta od deset dukata
3. pas: ženska, sveštenička pafta

pȁglodnjāk m, mn. paglodnjaci anat. pri glodavcih zakrneli zobje za glodači

pàjānta ž (t. pajanda, perz.)
1. vodoravna letva v sušilnici za koruzo ali kjer se dimi meso
2. greda v kurniku: u kokošinjcu čula se kokoška kako je propala kroz -e

pàjdak m (t. pajtak, perz.)
1. kmet v šahu
2. kratka cev za pipo

pakírnica ž prostorija za pakiranje, pakovanje

pála ž (it. pala)
1. lopata kot del vesla: pala vesla zahvati vodu
2. lopata: on se vratio kući, bacio pušku i uzeo motiku i -u
3. dial. precej globoka lopata, s katero se polje voda na povrtnino pri zalivanju
4. palica za odbijanje žoge

pȁlac pȁoca m, mn. pȁoci pȁlācā
1. špica, napera v kolesu
2. mn. vilice, opora za veslo: da ne bi Turci na onoj noćnoj tišini čuli vesla gdje u paocima škripuću

pȁlamār m, palàmār -ára m (t. palamar, gr.)
1. navt. debelo ladijsko vože, vože za privezovanje ladij k obrežju
2. klin, žebelj: u kući čadavih greda, s brvnima punim drvenih palamara, pevao je Višnjić

pàlānka ž (t. palanqah)
1. zgod. obcestna lesena utrdba za zaščito potnikov, nekatere obdane z okopom
2. podeželsko mestece, ekspr. gnezdo

palčènjāk -áka m
1. palčnik, prstnik za palec
2. sorta fižola

pálčnica (uč) ž, obično mn. mučilo za stiskanje palaca

pálčnik (uč) m
1. palčnik, rukavica s jednim prstom
2. naprstak, navlaka za palac: palčnik čel obvezo na palcu
3. gornja, kraća raklja na vilama
4. patuljak, kepec: biti palčnik proti komu
5. bot. v. koprivasta lvončnica