Franja

ovrátiti òvrātīm obrniti na ozarah, na vrateh

ȍzīb m, ózib m
1. vzvod: podignuti što na ozib
2. jeziček na tehtnici: raspoloženja zarobljenika su se kao ozib na terazijama, na kantaru nakretala čas na jednu ili na drugu stranu

ozóbec -bca m kuka na kraju potkove koja sprečava kliženje

òždrijelje s (ijek.), òždrēlje s (ek.)
1. ožrelje, naprsni vstavek ženske srajce
2. ovratnik: košulji su se od duga pranja iskosili oždrijelje i prevraci
3. podloga na oplečku, gl. oplećak

ožírati -am
1. brstiti: koze ožirajo grmovje
2. blatom se bacati na koga: ožirati koga

ožréti ožrem, ožrl -ite, ožrl -a, ožrt -a
1. obrstiti: koze so ožrle grmovje
2. blatom se baciti na koga: hudobnica ga je ožrla

páčiti -im
I.
1. kreveljiti, praviti grimase: pačiti obraz, ustnice; pačiti se od bolečine
2. izopačivati, izvrtati: pačiti besede, jezik, imena; zavestno pačiti dejstva
3. unakazivati: ta obleka jo pači; ta navada ga pači
ova ga navika nagrđuje
4. kvariti: pačiti otroka
II. pačiti se
1. bekeljiti se na koga: pačiti se komu za hrbtom
2. prenavljati se: dolgo se je pačila, češ da je bolna
3. ačiti se, prenemagati se: pačiti se v govorjenju

pȁdalīšte s prostor na prostem, kjer kdo prenoči ali začasno biva

padènija ž (gr.) zgod. tlaka na samostanski zemlji

padenìjāš -áša m tlačan na samostanski zemlji

pàjvan m, pàjvant m (t. pajvant, perz.)
1. vrv: razapne se pajvan da se suši veš preko sokaka; topovi se spuštaju na pajvanima
2. vrv, s katero konju na paši vežejo noge, da ne more dirjati: i svežu se konji u -e

pákobúlast -a -o nalik na paštitasti cvat

pála ž (it. pala)
1. lopata kot del vesla: pala vesla zahvati vodu
2. lopata: on se vratio kući, bacio pušku i uzeo motiku i -u
3. dial. precej globoka lopata, s katero se polje voda na povrtnino pri zalivanju
4. palica za odbijanje žoge

pȁla ž (lat. pala)
1. pokrov keliha (katol.): -om pokriti kalež
2. kovinska plošča z reljefi, na prednji strani oltarja, slika nad oltarno menzo

pàlacka ž (t. palaska)
1. bot. mali bat, ki zraste na rogozu ali trstiki
2. mn., zastar. nabojnice, gl. fišeklije

palafíti m mn. (it. palafitta) stavbe na koleh

palàtīn -ína m (lat. palatinus) zgod. do 1848 kraljevi namestnik na Ogrskem

pálčnik (uč) m
1. palčnik, rukavica s jednim prstom
2. naprstak, navlaka za palac: palčnik čel obvezo na palcu
3. gornja, kraća raklja na vilama
4. patuljak, kepec: biti palčnik proti komu
5. bot. v. koprivasta lvončnica

paleo... (gr. palaiós) prvi del sestavljenk, nanašajoč se na davno preteklost

pàlije pȁlījā ž mn. skladina, lestva za nakladanje sodov na voz