Franja

váse u sebe: zagledati se vase

váte u tebe

vbógajme pril. u božje inze, u ime boga: vbogajme prositi
bogoraditi, prositi u ime boga; vbogajme dati, dobiti
dati, dobiti milostinju; to imaš za vbogajme
evo ti u ime boga; tu ne gre za vbogajme, za pravico gre
ovdje (-de-) se ne radi o milostinji, radi se o pravdi

včásih pril.
1. ponekad, koji put: včasih me rada ima, včasih pa godrnja
2. nekada, jednom, u svoje vrijeme, vreme: včasih je bilo to vse drugače

véča ž u feudalizmu seoski narodni sud

večérniški -a -o u pučkom, u narodskom duhu, prosto kao u Večernicama: -a povest
priča u duhu Slovenskih večernica

vehóvje s opušteno vanjsko, spoljašnje lišće u kupusnih glavica

vérovati -ujem i verováti -újem
1. vjerovati (ve-): verovati v boga, v koga
2. vjerovati komu, uzdati, se u koga, imati povjerenja (-ve-) u koga: nič mu ne veruje

vès vsa vse (ves, us/us-); jedn. m, s: vsega i vsega, vsemu i vsemu, o vsem,
z vsem; ž vse, vsej i vsi, vso, o vsej i i vsi, z vso; dv. vsa vsi, vseh, vsema; mn. vsi vse vsa, vseh, vsem, o vseh, z vsemi
1. sav sva sve, u jedn.
označava nešto u cjelini, sa svim dijelovima; primjenjuje se, u prvom redu, uz gradivne imenice: ves kruh, vsa voda, vse železo; mn.
označava zbir. pojedinih predmeta ili dijelova: vsi udje me bole; vsi so tu; vsi tovariši so na delu
svi drugovi su na poslu; vse knjige; vse dni in vse noči; vsa okna so razbita
svi prozori su polupani; u dvoj. se u ovom značenju primjenjuju oba obe: oba sta prišla; obe sta nas zapustili
2. vse s
upotrebljava se kao zamjenica i samostalno i obuhvata u cjelinu najraznovrsnije stvari ili činjenice; imamo jabolka, hruške, orehe, češnje, skratka vse; pisal je drame, jih režiral, igral, vodil vaje, z eno besedo, vse
Ovome odgovara negacija nič, koja se u tom slučaju mijenja: vse ima, a ničesar ne da
3. ves vsa vse
ispred pridjeva u službi je priloga te ističe značenje pridjeva: ves trd je od mraza; vsa zasopla je prihitela; prišli so vsi razgreti; vse solzne so bile njene oči
4. vse
kao prilog ispred pridjeva i priloga ističe njihovo značenje: vse večji, vse lepši; vse bolj in bolj; vse več; vse prezgodaj, vse naokoli

veseljáčiti -im ž uvjeti (-ve-) veselim životom, provoditi se u zabavama

vesína ž nagnuta, kosa površina u usjeku (-se-) ili na nasipu

véšnica ž duga u kojoj je vranj

vétrnik m
1. vijalica, vejalica: vejati žito z -om
2. glavni stup, stub u krovnoj konstrukciji
3. zračnik: vetrnik na ladji

vezáti vežem, veži -ite, vezal -ala i vézati vežem
1. vezivati: vezati snope, trte
2. ukoričavati, uvezivati, stavljati u korice: vezati knjige
3. žicom vezivati: vezati lonec
4. vezati, obavezivati: dolžnost, beseda me veže; prisega nas veže
zakletva nas veže; vežejo nas prijateljske vezi
5. predlog na se veže s tožilnikom
predlog na ide s akuzativom; vezati komu birmo
biti komu kum na krizmi, kumovati kod krizme; vezati otrobe
govoriti koješta, kojekakve budalaštine; suknja me veže
kaput me steže

vézniti veznem zaglibiti se, uvaliti se u blato: v blatu sem veznil; veznjena kila
hernia irreponibilis

vêža ž trijem, trem, prva prostorija kad se uđe u kuću: stopiti v -o; mrliška veža
mrtvačnica

vigráti se -ám se uigrati se, ući u igru, uvježbati se (-ve-)

vijáček -čka m cvast, cvat, metlica, skip cvjetova (cvet-) u obliku grozda

víničar -ja m vincilir, najamnik bezemljaš koji obrađuje i nadgleda tuđi vinograd, a gazda mu nudi stan u kućerku koji stoji uz vinograd

vjésti se vjem se, vjedel -dla se zagristi se u što: vjesti se v kaj