Franja

òkrznuti -nēm (se) oplaziti (se), oprasniti (se): metak ga je samo okrznuo; okrznuti pogledom, okom oplaziti s pogledom, z očmi; sve što mi je govorio o higijeni, o alkoholu, sve se to samo okrznulo o njih

òlōvka ž svinčnik: crna, crvena, kemijska, hemijska olovka; pisati -om s svinčnikom

opkòliti òpkolīm (se) obkoliti (se): opkolili smo neprijateljsku patrolu; opkoliti se stražom obdati se s stražo

oprašívati opràšujēm opraševati: pčele oprašuju biljke; umjetno, veštački oprašivati; oprašivati peludom s cvetnim prahom

òrati ȍrēm orati: orati plugom, ralom; ore na jednom volu z enim volom; ni orao ni kopao nije ni s prstom zganil in vendar je dosegel, kar je hotel

òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta

ȍtēt -a -o ugrabljen: nevjesta je bila -a; otet zaboravu = od zaborava rešen pozabe, obvarovan pred pozabo; oteto prokleto s silo vzeto je prekleto

òtud, òtudā, otúdā prisl. od tod; otud i odovud s te in z one strani; otud-odovud malo po malo, pomalo

pàmuk m (t. pamuk, perz.) bombaž, vata: mekan je kao pamuk je zelo mehkega srca; ovijati koga -om zelo nežno ravnati s kom; piti, sisati kome krv na pamuk zelo prefrigano mučiti koga

panàhija ž, panàija ž (gr. pan, áchos) gl. koljivo: -om služi se na pravosl. daći s panahijo postrežejo na pravoslavni pogrebščini; pojesti kome -u preživeti koga; i meni će mati umrijeti, i ja ću -e jesti

pêrje s perje: guščje, kokošje perje; počupati kokoši perje; kititi se tudim -em krasiti, lišpati se s tujim perjem; biti u rdavu -u ekspr. biti v slabi koži; pokislo mu perje drži se kot mokra kura; uvaliti se u perje dokopati se do blaginje

pêst ž, mest. u pésti, orod. pêšću in pêsti, rod. mn. péstī pest: gvozdena pest; stisnuti pest; pokazati kome pest zagroziti komu s pestjo

písati pîšēm, píši, pîsāh -āše, pīsān -a
1. pisati: pisati pismo, zadatak, račun, knjiga; pisati olovkom, perom, kredom, pisaćom mašinom, pisaćim strojem; lijepo, pogrešno, pravilno pisati; pisati po diktatu; novine opširno pišu o poplavi u Srijemu; krvlju pisati svoja prava s krvjo, z orožjem pisati svoje pravice; lijepa je kao pisana lepa je kot namalana; ovako piše u knjizi sudbine; pisati nekome nešto u zaslugu šteti komu kaj za zasluge; pisati nekome nešto u grijeh, u greh; piše mu na čelu, u očima na čelu mu piše, iz oči mu berem; slabo, crno, zlo mu se piše slabo se mu piše, nič dobrega ga ne čaka
2. slikati: pisati ikone

pȉti pȉjēm, oni pȉjū, pîj, pȉjāh -āše, pȉh pî; pȉjūći, pȉo píla piti: piti vodu, vino, mlijeko, u čije zdravlje; piti bratimstvo piti bratovščino s kom; tu se ne zna ni tko pije ni tko plaća; piti kao smuk piti kot žolna, kot goba; piti kome krv, dušu mučiti koga; piti na pamuk gl. pamuk; danas mi se ne pije danes mi ni do pijače, mi pijača ne gre

plȍdan -dna -o
1. rodoviten: -a zemlja, žena
2. plodovit: plodan pisac; -a misao
3. plodonosen: -a kiša; naša je zemlja -a čudima je bogata s čudovitostmi

plȍdina ž (češ.)
1. sadež: trgovina poljskih plodina trgovina s poljskimi pridelki, sadeži
2. anat. izrojeni plod v maternici, mola
3. anat. plodilo: plodina magarca, konja, bika
4. bot. snet: plodina na žitu

plòviti -īm
1. pluti: ploviti morem, na pučinu, pod našom zastavom; ploviti protiv struje, sa strujom pluti proti toku, s tokom
2. ploviti konja prepeljevati konja čez reko ob čolnu ali splavu

pòbiti pȍbijēm
I.
1. zabiti: pobiti kolac u zemlju
2. pobiti, potolči, pomoriti: pobiti sve neprijatelje
3. pobiti: grad je pobio polja
4. ovreči: pobiti kriva mišljenja
5. znižati: pobiti cijene
6. poklepati mlinski kamen
II. pobiti se pobiti se: pobiti se oko nasljedstva pobiti se, zravsati se zaradi dediščine; pobiti se s pameću skregati se s pametjo

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

pod predl.
I. s tož.
1. pod: to se desilo pod jesen; stupiti pod zastavu; baciti se pod vlak, pod voz; Turčin podvi noge poda se; sud je sve to uzeo pod strog nadzor; naši su uzeli neprijateljske položaje pod topovsku vatru
2. za: daju mu rdavu robu pod dobru dali so mu slabo blago za dobro; dati rog pod svijeću, pod sveću slabo menjati; ljeti se naimala pod nadnicu poleti je hodila na dnino; ovi stihotvorci prolaze pod pjesnike ti stihotvorci se imajo za pesnike
II. z orod.
1. pod: vide joj se sitne bore pod očima; sjedimo pod krošnjom visoke bukve; svi su pod dojmom nesreće; pod nama je čvrsto tlo; imati koga pod sobom ukazovati komu
2. zaradi: stara srpska država propala je pod turskom najezdom; sav se topim pod milinom njezina pogleda
3. uzeti dijete pod svoje posvojiti otroka; u društvu sjedi pod fesom v družbi sedi s fesom na glavi; učiniti nešto pod moranje narediti kaj pod prisilo