Franja

žȁbnjāk m, mn. žȁbnjāci
1. kraj, kjer je veliko žab
2. malomeščansko okolje, usmrajena voda
3. žabja jajca
4. bot. zlatica, Ranunculus

cr̂n cŕna cŕno, dol. cr̂nī -ā -ō, komp. cȑnjī -ā -ē
1. črn: crn kao ugljen; -a kava kafa; -a noć, zloba, odjeća, odeća; -i kruh, hljeb, hleb; -i petak; cr̂nā borza, cr̂na berza; gledati što kroz -e naočare; -i oblaci se nadvijaju bliža se nesreča; dobiti što -o na bijelo, na belo dobiti kaj črno na belem
2. zoprn, gnusen: taj je čovjek zaista crn po zlu koje čini
3. crn mu obraz! sram ga bodi!
4. -i dud bot. črna murva; -i glog bot. črni trn; -i luk bot. čebula; -i orao zool. planinski ali zlati orel; -i štap bot. črnoga; -a bokvica gl. ranilist; -a bolest bot. snet: -a čemerika bot. črna čemerika; -a divizma bot. črni lučnik; -a džigerica anat. jetra; -i metali; -a rotkva bot. črna redkev; -a topola bot. črni topol; -a trešnja češnja hrustavka; -o zlato premog; u -o zaviti koga pripraviti komu veliko žalost; Crna Gora; Crno more; Skopska Crna gora; Crni Đorđe

cúriti cúrīm
1. po malem, po kapljah teči: kiša sve jednako curi
2. teči, puščati, cureti: bačva curi; nos mu curi; oči mu cure; ako ne curi, a ono bar kaplje če ni veliko (sredstev za življenje), za silo vendar je

čȕdan -dna -o
1. čuden: -o vladanje; -a znamenja; -e misli
2. čudovit: -a priča; -e puške, valja mušku glavu; -o čudo veliko čudo; čudan svat, svetac čuden človek, čudak

grdèsija ž
1. množina: počiniše -u novih zločina storili so veliko novih zločinov, hudodelstev
2. gl. grdosija

htjȅti hòću hȍćeš (ijek.), htȅti hòću hȍćeš (ek.)
1. hoteti: on hoće raditi on hoče, želi delati; on će raditi on bo delal; oni hoće prisustvovati svečanosti; oni će prisustvovati svečanosti; ja ću raditi bom delal; ja hoću raditi hočem, želim delati; radit ću = radiću bom delal
2. hoće mi se u varoš rad bi šel v mesto; za taj posao hoće se mnogo umješnosti za to delo je treba veliko iznajdljivosti
3. hoće sumrak, a kolo se sve srdačnije razigrava že pada mrak, kolo pa je čedalje bolj razigrano
4. nas dvoje se hoćemo midva se imava rada

hȕka ž
1. bučanje, šumenje: huka vode, vjetra, mnoštva ljudskih glasova
2. vzburjenje, metež: nastala je štampana i usmena huka oko Tolstojeva imena; huka i buka veliko vzburjenje

jâd m
1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
2. težava: to mi zadaje mnogo jada
3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a

kàmara ž (gr. kamára)
1. kopica, kup
2. stog: -e ustožene slame
3. malarija hara na -e malarija razsaja na veliko

kȉka ž
1. kita: vući djevojku za -u
2. čop: kika u konja, u ptice
3. vrh drevesne krožnje
4. raste mi kika drago mi je, zadovoljen sem; puši mu se kika veliko dela ima, sredi dela je

kolìčak -čka -o, kòličak -čka -o kolikšen, kako velik, kako majhen: evo količak je zvonik; je li količak putir kako velik je kelih; pala mi glava slažem li količko je zrno pijeska naj mi glava odleti, če se bom zlagal, koliko je veliko peščeno zrno

kòštati -ām, kóštati kôštām (srvn. kosten, lat. costare) pog. stati, veljati: to ništa ne košta; doktori su mnogo koštali; to će ga koštati glave, života to te bo glave, življenja stalo; koštati kao svetoga Petra kajgana veliko stati

krílo s
1. krilo, perut, perutnica: ptica udara -ima; orao leti pomoću krila; podrezati komu -a; spržiti komu -a; plivati na -ima ljubavi; biti čije desno krilo biti komu v veliko pomoč; čovjek slomljenih krila; pridići, podići kome -a opogumiti koga, pomagati komu; dati -a nogama, petama ekspr. pobegniti kar najhitreje; dobiti -a opogumiti se; porasla su mu -a postal je pogumnejši, aktivnejši, bolj samostojen; raširiti -a
2. krilo: krilo aviona, letilice; krilo prozora, vrata; krilo šatora; šatorsko krilo; desno i lijevo, levo plućno krilo
3. krilo, trakt: krilo kuće, zamka, palače
4. list: djetelina od četiri -a; Ćopić je, kako se kod nas govori, krajiška detelina od pet krila
5. naročje, krilo: uzeti dijete u krilo; mekano je krilo materino; služba mu je pala u krilo nepričakovano je dobil službo
6. krog, sredina: živjeti u -u porodice

kȕd, kùdā prisl.
1. kam: kud vodi ovaj put kam pelje ta cesta; kud ćemo, cestom ili stazom kam bomo nadaljevali potovanje, po cesti ali po poti
2. kamor: idi, kud te noge nose
3. kje: kud ste bili u šetnji, kjer: ostrvo bez ljudi, u predelu mora kud brodovi nikad nisu prošli
4. kud gȍd, kuda gȍd kamor koli; kudgod, kudagod kam, nekam: trebalo bi da idem kudgod; kuda mu drago kamor koli: neka ide kuda mu drago; kudikamo veliko: on je kudikamo veći on je veliko večji; pobjegli su kud koji razbežali so se na vse strani

kúriti kûrīm
1. dial. kuriti: kuriti sobu, peć
2. kaditi: kuriti duhan, duvan
3. ekspr. netiti, podpihovati: kuriti protiv koga
4. ekspr. piti: tu se živo kuri tu se veliko pije
5. ekspr. teči

kvàntāškī -ā -ō: -a pijaca trg, kjer se kupuje in prodaja na veliko

lîšenōst ž stanje brez česa: bosanska melodika nosi u sebi daleko više samoniklosti i -i uticaja orijentalnog je veliko bolj samonikla, izvirna in brez orientalskega vpliva

mêso s
1. meso: jagnjeće, goveđe, svinjsko, krmeće meso; jelo s -om; sušeno, suho meso; jabuka ima slatko meso; divlje meso; živo meso
2. odprta rana
3. topovsko meso topovska hrana
4. debelo meso zadnjica
5. kola -a kup mesa, veliko telo brez duha; ni riba ni meso oseba brez izrazitih lastnosti

mnȍgī -ā -ō mnog: mnogi narod veliko ljudstva; -a vojska veliko vojakov, veliko vojaštva; brak je bio darovan -om djecom v zakonu je bilo veliko otrok; mnoga je majka danas podjetinjila prenekatera mati se je danes pootročila; mnogi se zanio za tu nauku marsikdo se je ogrel za to znanost; prođi se ti -oga govora nehaj z dolgimi govorancami

mnògulja ž: ne daju rogulje nego -e prava korist je od veliko krav