Franja

nàusnica ž
1. brčice: tek mu trgla nausnica pognale su mu prve brčice; počela momka gariti nausnica fantu so se začele črniti prve brčice
2. del obraza med gornjo ustnico in nosom

nàzveckati -ām nažvenketati: crkvenjakovu kesu vjernici su nazveckali obilato cerkovnikovo mošnjo, vrecko so verniki napolnili, z žvenketom metaje vanjo denar

nȅbrojān -a -o, nèbrojen -a -o
1. neštet: digle su se -e ruke
2. odnijeli, odneli su blago -o odnesli so bogastvo, ki mu ni števila

nȅtrāgom prisl. brez sledu: netragom nestati; do netraga ode njihova sanjarija k vragu so šle njihove sanje; po netragu otići brez sledu, k vragu oditi

nȕditi -īm
I.
1. nuditi, ponujati: nuditi kome novac, piće, jelo, pomoć
2. streči: nuditi bolesnika
3. nagovarjati, spodbujati: kmetovi se stanu predavati i narod nuditi da se predaje ljudski predstavniki so se začeli vdajati in nagovarjati množice, naj se vdajo
4. ekspr. snubiti: nuditi ruku
5. postreči: nuditi gosta rakijom = nuditi gostu rakiju
II. nuditi se
1. nuditi si, ponujati si: nuditi se rakijom i lubenicama
2. ponujati se: nuditi se kao radnik, kao pratilac, kao saveznik
3. nuditi se: nudi ti se rijetka prilika

obèšumiti -īm posekati gozd: obešumljene planine gore brez gozdov, gore, kjer so posekani, uničeni gozdovi

obíći òbīdēm, oni òbīdū, obídi, obídoh ȍbāde, obìšao obìšla
1. obiti, obhoditi: obići grad, kuću; tri puta obidoše crkvu trikrat so šli okrog cerkve
2. priti naokoli: skazaljka na časovniku obišla je cio krug
3. obiti, izogniti se: smrt ni tebe neće obići
4. obiti, priti za hrbet: obići neprijatelja u ratu
5. pregledati, obhoditi: obići granicu, počasnu četu
6. obiskati: obići prijatelja; obišlo me zlo
7. izpustiti, ne vzeti v poštev: ovo pitanje je obišao
8. pokusiti, poskusiti: uzmi dvije smokve, nikad ovakvih nisi obišao; obide vodu da vidi je li vruća

ȍbr̄t m, òbrt m
1. obrt: zlatarski obrt; kućni obrt domača obrt; sloboda -a
2. obrat, vrtljaj: točak ima stotinu -a na minutu, na minut
3. preobrat: poslije rata nastao je velik obrt u životu ljudi
4. obtok: obrt novca, kapitala
5. promet: godišnji obrt preduzeća, poduzeća
6. izraz, fraza: jezik pun obrta iz raznih oblasti ljudskog života
7. pogon: pustiti u obrt
8. stvari su uzele rdav obrt stvari so se začele slabo razvijati

odbròjati odbròjīm, odbròjiti òdbrojīm odšteti, prešteti: odbrojati dio od cjelokupne svote; dani su mu odbrojeni dnevi so mu šteti

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

okràčati -ām postati kratek: okračala mu ruka te ne može iskupiti; pod jesen su dani okračali na jesen gre in dnevi so postali kratki; ekspr. noge mu okračale od umora zaradi preutrujenih nog ne more naprej

okràćati -ām postati krajši: dani su nešto okraćali dnevi so postali krajši

òmašit -a -o dial.
1. redek, redko vzklil: žito je -o na njivi; -a trava
2. neenakomerno tkan: -o platno
3. ekspr. danas je -o vrijeme danes so hudi časi

omésiti òmēsīm narediti, pripraviti meso: naši neprijatelja dočakaše s ognjem iz pušaka, sreća junačka im dade, u prvi mah omesiše dobro te pobiše vojsci kalauze prvi trenutek so pripravili veliko mesa (je padlo veliko sovražnikov) in so pobili sovražniku vodnike

ȍpojān -a -o blagoslovljen: opojan grob grob, ob katerem so opravljene molitve za mrtve

ôs ôsa m, mn. ȍsovi in ȏsi, rod. mn. ȍsōvā gl. osa: polovina ploda šuplja, izgrizli ga iznutra osi; svega su me osovi na tavanu izujedali vsega so me ose na podstrešju opikale

ȍstava ž
1. shramba: soba za ostavu; ovo blago ti na -u dajem
2. polog, depo: dati novac na -u
3. prihranki: svu svoju -u dali su popu
4. podigli su baraku za -u alata postavili so barako, da bi v njej spravili, shranjevali orodje

ozelèniti ozèlenīm ozeleniti, narediti zeleno: suho, drvo nećeš ozeleniti; ozelenjene su sjeverne padine naših planina pogozdena so severna pobočja naših planin

pȁska ž nadzor: biti pod policijskom -om; čedo su povjerili na -u susjedi otroka so izročili v varstvo sosedi; imati -u na što, na koga imeti pazko na kaj, na koga

pjȅna ž (ijek.), pȅna ž (ek.) pena: pjena mu ide na usta na ustnicah so se mu pokazale pene; ubirati -u ekspr. posneti peno, kupiti najboljše, narediti dober kup; zlatna, srebrna pjena; vazdušna, zračna pjena pena za gašenje požara; pjena od piva, od sapuna; morska pjena