Franja

spȍmēn -ena m
1. spomin: ovo činite za moj spomen; u tvoj spomen pijemo sada; u spomen Andrije Smoleja; sačuvat ćemo mu trajan spomen
2. spomenik: narod mu je podigao spomen
3. omemba: ovo djelo je vrijedno -a; pri -u zečevine na ručku svaki od nas reče kako je sam peče ko je pri kosilu bil omenjen zajec, je vsakdo od nas...
4. sled: od neprijatelja ni -a nema više u našim krajevima
5. grobni spomen nagrobni napis
6. spȍmēn-cr̂kva spominska cerkev; spòmen-knjȉga; spȍmen-plȍča; spòmēn-slȍvo komemoracija; spȍmen-dân spominski dan

srȅća ž sreča: porodična sreća, sreća u braku, u ljubavi, u igri, u kartama; ratna sreća; imati -u u čemu; raditi nešto na -u; na moju -u; ostati s kim u -i i nesreći; kolo -e se okreće; imati više -e nego pameti; sreća mu se smije; svaki je svoje -e kovač; kamo -e! ko bi vsaj!; on je -om još mlad na srečo je še mlad

stîž ž v izrazu: dobra stiž dobro srečo! se reče, ko koga dohitimo

svànuti svȁnēm zdaniti se: ostavi me, majko, da spavam, još nije svanulo; jednog jesenjeg jutra na našoj kapiji svanuo je crni barjak se je pokazala črna zastava; zdravo svanuo, zdravo svanula jutranji pozdrav, ko komu želimo srečo

tȑljnuti -nēm podrgniti: trljnuo je dinar po naobrijanom licu; tako čini seoski dućandžija kad pazar sefteiše ko zjutraj spravi prvi izkupiček

upèći upèčēm, upèci, upèkoh ȕpeče, ùpekao upèkla, upèčen -èna
I.
1. speči: sunce me je upeklo
2. pičiti: zmija, muha me je upekla
3. ekspr. zbosti, speci: upekao ga je tim riječima; nije li te ništa upeklo u duši
II. upeći se
1. speči se
2. upeči se: u deset oka mesa upeći će se dvije oke
3. čuje se zvek motike o tvrdu upečenu zemlju sliši se zven motike, ko udarja ob zemljo, ki je od sonca otrdela

ùpuće s odhod: kad sam sinoć na -u bio ko sem se sinoči odpravljal na pot

ȕsna ž anat. ustnica: gornja, donja usna; riječ mu je zamrla na -ama; ispucane, debele, naprćene, blijede -e; ugristi se za -u; oteti se s usana zareči se, nehote izreči; visiti na nečijim -ama gledati komu, ko govori, na ustnice

uspísati ùspīšēm napisati, spisati, pisati: što vam ne uspisa baš ni slovceta ker vam ni napisal niti črkice; kad uspišete gospodinu ministru ko boste pisali gospodu ministru

ùstati ùstanēm, ùstani in ùstāj, ùstah ùsta in ùstadoh ùstade
1. vstati: rano ustati; ona je ustala iz kreveta poslije bolesti; ustati od stola, s lijevom nogom, na lijevu nogu; ustati na oružje prijeti za orožje
2. narasti: voda je ustala
3. vzdigniti se: ustati protiv neprijatelja; naši su narodi jednodušno ustali na okupatore; kad ustane kuka i motika ko se dvigne, kar leze in kar gre

vȃrmećkī -ā -ō, varmèđījskī -ā -ō, varmèđīnskī -ā -ō županijski: iz varmeđinskih dana iz časov, ko so bile še županije

vôljno prisl.
1. z voljo, zlepa: ako ne ide voljno, neka ide nasilu
2. z voljo, od srca, iz srca: niti je on više pričao onako voljno, niti smo ga mi pazljivo slušali
3. hote, namenoma, zavestno: pesimistički gledaju na život, pa ga se često i voljno oslobađaju
4. voj. prosto (komanda, ko vojaki lahko zapuste vrsto in se razkrope); na mestu voljno (komanda, ko vojaki sproščeno stoje v vrsti)

vrísnuti vrîsnēm
1. zakričati, krikniti: vrisnuti od bola, od straha
2. zarezgetati: vrisnu konj
3. zacviliti, zaškripati, zažvižgati, počiti, ostro se oglasiti: vrisnu puška počila je puška; u istom času vrisnuše partizanske zbrojovke; od onoga jutra kada je voz vrisnuo od tistega jutra, ko je vlak zažvižgal, zapiskal; tada vrisnu fabrička sirena; u sobici vrisnu zvonce

zákop m
1. pokop, pogreb
2. jama: sakriti žito u zakop
3. po deset krompira izbaciš jednim -om po deset krompirjev izkoplješ, ko enkrat vsekaš

zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste

žìvot -òta m
1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
2. život: obuhvatiti koga oko -a
3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih