Franja

jútranjec -njca m đak, učenik koji do podne ide u školu

kȁnat m (t. kanati)
1. vratno, okensko krilo
2. perutnica
3. pregraja
4. košara: puni -i paprike, kupusa, sijena, sena
5. koš na vozu: skinuti s leda -e
6. členek: razvući durbin do osam kanata
7. členek železniške proge od stika do stika tračnic: odvaljen je prvi kanat pruge

kònak m (t. konak)
1. gostišče, prenočišče: svratiti na konak; platiti handžiji za konak; pasti kome na konak priti h komu na prenočevanje
2. pot od enega prenočevanja do drugega: od Beograda do Stambola ima deset konaka
3. hiša uglednega gospodarja, dvorec, palača: vezirov konak u Travniku; knez-Milošev konak u starom Beogradu; konak kneginje Ljubice
4. moški oddelek v muslimanski hiši
5. obećavati kome Markove -e obljubljati komu zlate gradove; pričati Markove -e pripovedovati na dolgo in na široko

kràljice kràljīcā ž mn. etn. dekleta, ki v Slavoniji, Sremu, ponekod v Vojvodini in Srbiji ob binkoštih koledujejo s pesmijo od hiše do hiše

kr̀cat -a -o
1. natovorjen
2. natlačen, poln, do kraja poln: dvorište -o svojte i rodbine

krìžār -ára m
1. mn. križarji, udeleženci križarskih vojn v 11. do 13. st.
2. mn. križarji, ki so v 13. do 15. st. v imenu krščanstva iztrebljali baltske Slovane, Pruse in Litavce
3. član raznih katoliških klerikalnih organizacij

króžiti -im
1. kružiti, okretati se, okretati se oko čega: sateliti krožijo okoli zemtje
2. kružiti, u letu opisivati krugove: nad mestom krožijo avioni
3. kružiti, koati: kri kroži v žilah
4. tumarati: ves dan krožiti po gozdu
5. kružiti, brti u opticaju, kolati, ići od ruke do ruke: kovanec je krožil okrog mize
6. kolati: take vesti krožijo med ljudmi
ovakve vijesti, vesti kolaju u narodu

krváviti kr̀vāvīm
I.
1. krvaviti: krvaviti što, ruke
2. krvaveti: rana mu krvavi; koljeno joj krvavi
II. krvaviti se
1. do krvi se mučiti, krvavo se mučiti: cijeloga vijeka se ovako krvavi
2. krvavo se klati med seboj
3. rdečiti se: planine se krvave od sunčanih zraka

ksenofòbija ž (gr. xenos, phobeomai) ksenofobija, odpor do tujcev

kvȁrta ž (lat. quartus)
1. muz. kvarta, interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj
2. žitna mera, različna po krajih, 20 do 40 litrov: deset kvarata kukuruza
3. mera za tekočine, pribl. četrt litra: tri -e rakije
4. šport. način udarca pri sabljanju, mečevanju: ne mačuješ li dva-tri dana, kvinta, kvarta, prim. sekond, ruka ti omrtvi

lȁndskneht m (n. Landsknecht) landskneht, najemniški vojak pešec v nemških deželah v 15. do 17. stol.

libáde -eta s (t. libade, ar.) žensko gornje oblačilo, do pasu, iz sukna, svile ali žameta, s širokimi rokavi, srebrno ali zlato vezeno

ljòkāč -áča m
1. palica, s katero podimo tele od krave, ko jo molzemo
2. rogovila, ki teletu brani do krave

màkinja ž dial. dekletce staro pet do šest let

màšuta ž (it. maschiotta) dial. pet do šest let staro dekletce

mèrđuo -ula m zlat obšivek na dolami od vratu do pasu

metròpola ž (gr. meter metrós, polis)
1. metropola, glavno mesto neke pokrajine, države
2. država v odnosu do svoje kolonije

mláčēnje s ogrevanje do mlačnosti

mláčiti mlâčīm, mláči, mlȃčāh -āše, mláčēći, mlâčen -a
I. ogrevati do mlačnosti: sunce mlači zračna strujanja
II. mlačiti se ogrevati se do mlačnosti, postajati mlačen: limunada se u čašama mlači

na predl.
I. s akuz. na, označava
1. mjesto kuda se nešto kreće, kuda nešto dospijeva: iti na goro; sesti na stol
sjesti (se-) na stolicu; zadeti na oviro
udariti na prepreku
2. cilj kuda je kretanje upravljeno: oditi na deželo
otići na selo; obrniti se na levo
okrenuti se lijevo, levo
3. upravljenost s (neprijateljskom) namjerom: fašistični napad na Jugoslavijo; iti na lov na zajce; pes laja na popotnika
4. mijenjanje mjesta, položaja, stanja: oditi na novo službeno mesto; veverica skače z veje na vejo, bolniku se obrača na boljše
5. da se nešto dijeli, deli: razdeliti na dva dela
6. da je nešto dospjelo do krajnje granice: temperatura je padla na najnižjo stopnjo
7. veliku količinu: prišlo je na tisoče ljudi; vsega imajo na stote; na tisoče ton žita pridelujejo
8. usmjerenost duhovne aktivnosti: misliti na svoje rojake; naročiti se na žurnal; biti nor na ženske
ludovati za ženama
9. vremenu determinaciju: na današnji dan pred tridesetimi leti se je začela vojna; na Novo leto se bomo videli; prvi maj pade na nedeljo
10. približavanje vremenskoj granici: na pomlad bo odšel v tujino; ura gre na poldne
11. u priloškoj oznaci
a) mjesta: priti na vrh
b) vremena: na stara leta je počival
c) uzroka: na jezo pije; delati komu na veselje
d) načina: dati blago na upanje
dati robu na veresiju; lagati na debelo; na mojo čast; glagoli na -am
II. s lok. na, u priloškoj oznaci
a) mjesta: na mizi stoji ura; na vrhu Loveena je mavzolej
b) načina: na mehkem sedeti; na naglem je zbolel
naprečac, iznenada je obolio; kuhati na olju
c) u stalnim vezama: biti bolan na pljučih; ujeti koga na laži; pika na i
tačka na i; na kmetih
na selu; imeti koga na sumu; akcent na osnovi, na končnici; kdo je na potezi