-
nèstašica ž pomanjkanje; nestašica životnih namirnica, vode, stanova; trpjeti -u; u -i drugih dokaza ponudio je zakletvu ko ni imel na voljo
-
nèsvr̄šen -a -o
1. nedokončan: nesvršen posao
2. nedovršen: -o prošlo vrijeme, vreme lingv. nedovršno pretekli čas, imperfekt; nesvršen dak dijak, ki ni dokončal šolanja
-
nevìdīš -íša m kar se ne vidi: dobićeš od -a ničesar ne boš dobil, o -u nikoli; na -u nema krivice če krivca ne ujamejo, tudi ni krivde
-
nèvolja ž
1. nadloga, stiska, nesreča: pasti u tešku -u; biti u -i; izvući se iz -e; pritiska ga nevolja
2. moranje, prisila; mnogi je otišao u hajduke od -e ker je moral, ker je bil prisiljen, ker ni imel druge izbire; na ugovor smo pristali po -i ker smo morali; za -u babu vode kad djevojke ne nahode
3. naći se u -i kome priskočiti komu na pomoč
-
nȉkud, nȉkuda prisl. nikamor: vezani smo, nikud ni makac; iz te kože nikud iz te zagate ni izhoda
-
odáće s: ovo nije na odaće to ni na prodaj
-
òdmet m
1. odmeček, odvržek
2. odpad: odmet od vjere
3. to nije na odmet to ni brezpomembno, to ni da bi zavrgel
4. biti na odmet biti odveč
-
omèditi òmedīm
I. omediti, osladiti z medom
II. omediti se
1. nije se omedio ni si veliko pomagal
2. žir se omedio žir se je pokvaril
-
òmjeriti -īm (ijek.), òmeriti -īm (ek.)
1. umeriti: omjeriti odijelo; dvaput omjeri, a jednom pristrizi
2. pomeriti: omjeriti puškom
3. premeriti: omjeriti koga od glave do pete
4. ekspr. primazati (komu klofuto): omjeriti kome šamar
5. popio nam je na sramotu vino, ni platio ni nam zahvalio, no na lakat ruci omjerio spil nam je vino, pa ni plačal, niti se zahvalil, naredil je le prostaško gesto in odšel
-
òrati ȍrēm orati: orati plugom, ralom; ore na jednom volu z enim volom; ni orao ni kopao nije ni s prstom zganil in vendar je dosegel, kar je hotel
-
pȁmēt ž, mest. u paméti
1. pamet: biti pri -i; soliti komu pamet; tu čovjeku pamet staje; to je jasno svakom ko ima i gram -i; biti kratke -i; utjerati kome pamet u glavu naučiti koga pameti; duga kosa, kratka pamet; imati više sreće nego -i; iznevjerila ga pamet zapustila ga je pamet; krenuti (pomjeriti) pameću znoreti, na umu zboleti; soliti komu pamet; vrana mu je popila pamet ni sposoben pametno ravnati
2. misel: padati na pamet prihajati na misel; nije mi ni na kraj -i ne pride mi na misel
3. (csl.) spomin: večna mu pamet
-
pèčatiti -īm pečatiti: pečatiti pisma, isprave; kad je trebalo naći prvu reč i početi, njemu se stezalo grlo i pečatila usta in beseda mu ni šla z jezika
-
pêt štev. pet: pet volova; pet pisama; nije rekao ni pet ni šest ni črhnil ne bele ne črne
-
pȉličnī -ā -ō noben: nema ni -oga nikogar ni
-
pítati pîtām
1. vprašati: ako smijem, smem pitati pitao me je kuda se ide u grad; pitati koga za što, za cijenu, za savjet, za dozvolu, za čije zdravlje; pitati daka; pusti to jer te nitko ništa nije pitao; ni davo nije pitao za njega nikdo ni vprašal po njem; bog te pita zašto je to tako bogve, zakaj je to tako; pitaj boga što se sve iz ovoga može izleći kdo ve, kaj se lahko iz tega izcimi
2. vpraševati: pita me očima; nastavnica danas pita gramatiku; bolje je da ne pitaš kako je nama
3. dial. snubiti, prositi za roko: ja je (ćerku) pitam u vas, a vaša je volja hoćete li mi je dati
-
pȉti pȉjēm, oni pȉjū, pîj, pȉjāh -āše, pȉh pî; pȉjūći, pȉo píla piti: piti vodu, vino, mlijeko, u čije zdravlje; piti bratimstvo piti bratovščino s kom; tu se ne zna ni tko pije ni tko plaća; piti kao smuk piti kot žolna, kot goba; piti kome krv, dušu mučiti koga; piti na pamuk gl. pamuk; danas mi se ne pije danes mi ni do pijače, mi pijača ne gre
-
pjȅvati -ām (ijek.), pȅvati -ām (ek.)
1. peti: pjevati narodne i umjetne pjesme; pjevati kao ptičica, uz klavir, s lista po notah, iz fistule, u zboru, u koru, u horu, uz gusle
2. opevati: pjesnik pjeva junake
3. pesniti: Višnjić je pjevao pjesme o Prvom ustanku
4. ne pjeva mi se ni mi do petja
-
plȁčka ž ekspr. jok: igračka plačka od igre do joka (pri otrocih) ni daleč
-
póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega
-
pòćudan -dna -o všečen, po volji: ovakav predlog mi nije poćudan tak predlog mi ni všeč, po volji