Franja

bèvānda ž (it. bevanda)
1. bevanda, z vodo mešano vino
2. pijača, ki jo izprešajo iz vinskih tropin, na katerih je prevrela sladkorna raztopina

bévskati -am
1. kevtati, škamutati, štektati: pes, ščene bevska; lisica bevska vso noč; mitraljezi so bevskali nekje daleč
2. osorno razgovarati, govoriti s kim, nabrecivati se na koga: kar naprej bevska name; ukazovati z bevskajočim glasom

bévskniti -em
1. zakevtati, škamutnuti: ščene je bevsknilo
2. nabrecnuti se na koga: mož je bevsknil na ženo

bezán m pomoćno jedro na zadnjem jarbolu: razpeti bezan

bèzbjedan -dna -o (ijek.), bèzbedan -dna -o (ek.) (csl.) varen, na varnem, brez nevarnosti: djeca se smiju, sklonjena i -a iza plota, deca se smeju; narod već poče da se osjeća bezbjedan; u ratu put nije bio bezbjedan

bȅzodgovōran -rna -o neodgovoren, na kar ni odgovora: -o pitanje

bȉba ž
1. šotovina, šotnata zemlja
2. plast mahovine na močvirnem zemljišču

bȉkonkāvan -vna -o (lat. bi, concavus) bikonkaven, na obeh straneh vzbočen: -o sočivo; -a leća

bȉkonveksan -sna -o (lat. bi, convexus) bikonveksen, na obeh straneh izbočen: -o sočivo; -a leća

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

biòčug m (ijek.), beòčug m (ek.)
1. obroček
2. kolobar: biočug ispod očiju
3. verižni sklep: Njegoš je bio biočug naprijed u lancu istorije
4. zgod. trkalo na vratih v obliki obroča: netko udari na kapiji teškim željeznim -om

birànīk -íka m, bȋranīk m
1. izvoljenec, izbranec
2. izvoljenec, kdor je izvoljen na volitvah

biságast -a -o bisagast, nalik na bisage

bíti bijem
I.
1. biti, kucati: žila mu komaj bije; ura bije poldan
sat izbija podne; zadnja ura mu bije
kucnuo mu posljednji (-sled-) čas; vaši tiraniji bije zadnja ura
vašoj tiraniji došao posljednji čas; zdaj bije ura ločitve
sada smo na rastanku
2. udarati, tući, biti, lupati: srce mu nemirno bije; konji bijejo s kopiti ob tla; togotno biti okoli sebe
3. biti, udarati, padati: zelena barva hiše bije v oči
4. biti: biti bitko, boj s sovražnikom; biti hude duševne boje
5. biti plat zvona zvoniti na uzbunu
6. šibati: dež bije v okna, po šipah
7. tuja vrata ga bodo bila po petah
obijaće tuđe pragove
8. kaj ga biješ
što praviš gluposti
9. biti žogo igrati nogomet: biti kozo
igrati se neku dječju igru; biti rihtarja
na seljačkim zabavama igrati se neku društvenu igru
II. biti se
1. biti se, boriti se: biti se za svobodo, do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; biti se za pravice delovnih ljudi
2. biti se: barve se bijejo med seboj
3. sukobljavati se, kositi se: tako ravnanje se bije z njegovimi nazori
4. busati se: biti se na prsi

bȉtva ž (it. bitta) steber, za katerega vežejo ladje na obali, priveznik, veznik, gl. tudi kazuk

bjèljika ž (ijek.), bèljika ž (ek.) beljava, svetlejši les na obodu debla

blȅh-mùzika ž (n. Blechmusik) godba na pihala

blȉnja ž dial. nizek svet, kamor se voda steka s pobočja in na njem dalje časa ostane: orlu ste slomili krilo pa ga spustili u glib i u -u

blîzni ž mn. pomotoma vdeta dvojna nit na statvah, napaka pri tkanju, če se pretrga nit

bližínski -a -o blizinski, iz blizine, na blizinu: pisanje, branje in druga -a dela; -a očala
naočari za čitanje izbliza; bližinski medkrajevni telefonski promet
telefonski promet, saobraćaj između obližnjih mjesta