Franja

obrestováti -ujem
1. davati, donositi kamatu na uloženi novac: obrestovati posojilo, vlogo, kapital se obrestuje
kapital donosi kamate
2. donositi korist: trud se ti bo obrestoval

obrézati -žem
I.
1. obrezati, opsjeći (-se-), isjeći suvišne mlade lastare na lozi, voću, drveću: obrezati drevo, trto, vrtnico, vinograd
2. zalomiti, okrnjiti lozu: obrezati trto
3. potkresati: obrezati živo mejo
4. opsjeći, opseći: obrezati rob s škarjami
5. obrezati: obrezati judovskega, muslimanskega moškega novorojenčka
II. obrezati se porezati se, posjeći (-se-): obrezati se po rokah

òbrijati -jēm
I.
1. obriti: obrijati brkove
2. ekspr. opehariti, na led speljati: obrijati bez britve
II. obrijati se obriti se: obrijati se brijačem, žiletom, aparatom

obritína ž obrijano mjesto (mes-) na koži

obrlaćívati -làćujēm pridobivati na svojo stran

obrlátiti obr̀lātīm pregovoriti, pridobiti na svojo stran, pretentati: nije lako njega obrlatiti; sina ti je obrlatila, da znaš

obŕnuti òbr̄nēm
I.
1. obrniti: obrnuti list u knjizi, konja, ključ u bravi, glavu, čašu vina
2. obrniti se: ja sam išao dalje, a on je kući obrnuo
3. spremeniti: Turska je obrnula politiku svoju
4. ekspr. pridobiti na svojo stran: on je obrnuo svijet na svoju stranu
5. nastati: kad obrnu treće ljeto, nakanih se i otidoh
II. obrnuti se
1. obrniti se: sad se sve na dobro obrnulo
2. ozreti se

obróben -bna -o
1. obrubni, ivični, na ivici, na rubu: -e opombe
2. periferni, manje važan: -a opomba, vloga

obróbje s
1. rub, ivica, kraj, na rubu, na ivici: obrobje gozda
2. periferija, vanjski dio, spoljašnji deo: obrobje mesta
periferija grada; društveno obrobje

obróčen -čna -o obročni, u obrocima, na rate: -o odplačevanje dolga

òbročno prisl. obročno, na obroke

obr̀tāljka ž
1. vratni zapirač, zapirač na vratih
2. vrtiljak

obŕtoma pril. obrtimice, na obrtni, na zanatski način

obsénčnik m ukrasni obručić, kolutić koji se nosio na sljepočnicama (slep-)

očànīk -íka m dial. merek na puški

očêliti -im i očelíti očelim piljenjem, testerisanjem udesiti drvo pravougaono na uzdužnu osovinu: očeliti hlode

òčēnje s agr. cepljenje na oko, okuliranje

očépiti òčēpīm, òčēpljen
1. stopiti na: konj ti neće zemlje očepiti
2. stopiti komu na nogo: očepiti koga; vranac očepi Sekulu, te se Sekul probudio; konj se propne, jurne na stranu i očepi jednom psetu nogu
3. ekspr. udariti, mahniti, usekati: udari šakom u mraku, pa je tako najljuće očepio svoga susjeda
4. ekspr. oditi, pobrati se: hajde očepi, pa gledaj svog posla!
5. odčesniti: pojedine grane žele sačuvati da se u osnovi ne očepe
6. ušaliti: bio je gord na ova poredenja i malo očepljen što Spasenija nije ničim pokazala da je polaskana
7. prekršiti: račun nije snabdeven propisnom taksenom markom; i tu si očepio zakon

očepljávati očèpljāvām, očepljívati očèpljujēm
1. stopati na
2. stopati komu na nogo: pa se hvata do kraljeve kćeri, desnom nogom on nju očepljuje

òčiti -īm dial.
I.
1. cepiti na oko, okulirati: mladice mogu se očiti još i prve godine
2. gledati, paziti: stočar oči što mu ovce vrijede
II. očiti se
1. gledati se: hoću da kažeš sada gdje nam se oči oče
2. ekspr. postavljati se: kuvar se upravo očio svojom vještinom