Franja

ùprijeti ȕprēm (ijek.), ùprēti ȕprēm (ek.)
I.
1. upreti: uprijeti pogled u što, oči u koga
2. napeti: uprijeti sve sile = uprijeti se iz svih sila; žene opet upriješe veslima ženske so znova z vso silo začele veslati
II. uprijeti se
1. upreti se: on sam ne može se uprijeti carskoj sili
2. opreti se: svom težinom upre se u vrata

ȕra ž (n. Uhr, it. ora, stfr. hore, lat. hora) ura: to traje već -u; dvije, tri -e; došla posljednja, zadnja, umrla, strašna, samrtna ura; kucnula je ura prišel je čas; ura bije, izbija četiri; čujem, negdje kuca ura; ura-budilica budilka; ura-njihalica = ura-šetalica ura z nihalom

usìtniti ùsitnīm
1. zdrobiti: usitniti šećer
2. menjati v drobiž: usitniti novac
3. ekspr. drobiti: usitniti korake
4. pahuijice usitnile, zagustile začele so padati drobnejše, pa bolj goste snežinke; usitniti glasom govoriti z drobnim, visokim glasom

uslòviti ùslovīm pogoditi (se), izgovoriti se, pridržati si: ekonomsko povezivanje sa zaleđem uslovilo je procvat Trsta ekonomska povezanost z zaledjem je (bila) pogoj za razcvet Trsta; sudije su od 50 izrečenih kazni samo deset uslovili

ùstajati -jēm
1. vstajati: rano ustajati
2. naraščati: voda ustaje
3. ustajati na neprijatelja z vojsko iti na sovražnika

usùmit prisl. navzkriž, izmenoma: usumit slagati zlagati reči tako, da je ta obrnjena v tej, druga v nasprotni smeri; usumit ležati ležati z glavo pri nogah drugega; usumit se braća poljubiše izmenoma sta se brata poljubila

ušòriti ùšorīm postaviti hiše tako, da med njimi nastane ulica: ušoreno selo vas z ulicami med hišami

uza = pred sičniki z in s, včasih pred šumniki ž in š ter pred enklitikami: uza zdravicu, uza svaku zdravicu diže se čaša; prisloniti ljestvu uza zid; uz želju = uza želju; uz štetu = uza štetu; uza nj stoji još jedan čovjek; uza me vode još neke ljude

užárev -a -o vrvarjev: ženiti koga s -im djetetom ekspr. tepsti koga z vrvjo

vȁtra ž, rod. mn. vȁtārā in vȁtrī
1. ogenj: vatra je progutala šumu; topovska, puščana, unakrsna vatra; biti između dvije, dve -e; zvoniti na -u biti plat zvona; vatra mu sipa iz očiju; gdje je -e, tu ima i dima; igrati se -om igrati se z ognjem; bubnjarska vatra bobneči ogenj; veštačka vatra umetni ogenj; zaprečna, baražna vatra; -u đonovima, nogama, tabanima dati začeti bežati
2. rdečica: osula mu se po tijelu skrletna vatra
3. vročina: bolesnik ima visoku -u; suha, suva vatra vročina, temperatura
4. ognjevitost: s -om što dokazivati
5. živa vatra živahen človek

vijètati vȉjetām (ijek.) dial.
1. obljubiti: vijetati tri tovara blaga; vijetati komu kumstvo obljubiti komu, da bo stopil z njim v botrino
2. vijetati boga i svetoga Jovana priseči pri bogu in svetem Jovanu

vitacìzam -zma m lingv. vitacizem, stgr. beta z vrednostjo glasu b preide v srgr. v glas v

vodoòpskrbnī -ā -ō: vodoopskrbni sistem sistem preskrbe z vodo: regionalni vodoopskrbni uređaj; -o poduzeće, preduzeće

vȍlja ž
1. volja: volja i snaga; slobodna, viša, neslomiva, slaba, bolesna volja; za objedom bijasmo vesele -e pri kosilu smo bili dobre volje; to ne stoji do moje -e to ni odvisno od moje volje; istrajnom -om može se sve postići z vztrajno voljo se vse doseže; ostaviti komu što na -u; činiti komu na -u; iz -e kome izići postati komu tuj; posljednja, poslednja volja
2. veselje: prošla me volja za ovo; raditi s -om; nemam -e za ovo

vôz m, mest. na vózu, mn. vȍzovi
1. vlak: brzi, putnički, teretni, jutarnji, večernji voz; doputovati -om pripotovati z vlakom
2. voz: bacio je kapu seljaku na voz
3. voz (kot mera): voz sijena, sena, slame: računati na vozove
4. prođe mu voz ušla mu je ugodna priložnost

vòzidbenī -ā -ō vozni: -a jurnjava hitenje z vožnjami

vrȉska ž
1. kričanje: nastade užasno vriska u sobi; planula naša pojata, začula se vriska i kuknjava žena; Anđa udari u kuknjavu, djeca u -u
2. rezget konj: cara stade lelek za sinom a konja vriska za onom ženom car je začel tarnati za sinom, konji pa so izražali z rezgetom žalost za ženo; stade vriska hata i paripa začelo se je rezgetanje konj; magareća vriska

zágon m
1. zalet, zagon: skočiti, preskočiti iz -a skočiti z zaletom, zagonom
2. napad, naskok: naši učiniše zagon na neprijatelja
3. obor, ograjen prostor, kamor se zapira živina: ispod tvrđave gospodarev je zagon za stoku

zàklačiti -īm
1. ometati: zid nije bio zaklačen, te se vidi u njemu četvrtasto kamenje
2. zaklačiti ribu z živim apnom zastrupiti vodo, v kateri žive ribe

zalepètati -lèpećēm
1. zaplahutati: zalepetati krilima
2. zaplapolati: vjetar zalepeta zastavom veter je zaplapolal z zastavo