Franja

kòtac kòca m
1. svinjak: pleti kotac kao i otac delaj, kakor so delali predniki, ne uvajaj novotarij
2. zagrajen prostor v ribniku za ribolov
3. ograjen prostor za krmljenje domačih živali

kȕd, kùdā prisl.
1. kam: kud vodi ovaj put kam pelje ta cesta; kud ćemo, cestom ili stazom kam bomo nadaljevali potovanje, po cesti ali po poti
2. kamor: idi, kud te noge nose
3. kje: kud ste bili u šetnji, kjer: ostrvo bez ljudi, u predelu mora kud brodovi nikad nisu prošli
4. kud gȍd, kuda gȍd kamor koli; kudgod, kudagod kam, nekam: trebalo bi da idem kudgod; kuda mu drago kamor koli: neka ide kuda mu drago; kudikamo veliko: on je kudikamo veći on je veliko večji; pobjegli su kud koji razbežali so se na vse strani

kȕrijālan -lna -o kurialen: -o pismo kurialna pisava, poseben stil latinice, s katero so pisani starejši dokumenti papeške pisarne

kùrisati -išēm (t. kurmak)
I.
1. postaviti, postavljati: kurisati sto, čador, fabriku
2. narediti, delati, narejati: kurisati česmu
3. prirediti, prirejati: efendije dovu kurisaše gospodje so priredili molitev; kurisati pazar prirediti semenj
4. popraviti, naravnati, naviti: kurisati kahveni mlin; kurisati sat
II. kurisati se sesti: naš se majstor kurisao, srče kahvu i puši

léći léžēm, lézi, lézijāh -āše in léžāh -āše, légūći, lēgao légla, léžen -a
I. leči, valiti, kotiti: kvočka leže jaja; tu zmija leže svoje mlade
II. leći se leči se, valiti se, kotiti se: u travi se ljute zmije legu; krave su se telile, živad se legla, krmače se prasile, krave so imele teleta, perutnina se je valila, svinje so kotile pujske

líčiti lîčīm dial. zastar.: ličiti nečiju krv na koga dolžiti koga za umor: ličimo krv našega brata i oca na kuću Jovana Mijatova, i od njega tražimo glavu; gl. tudi ličati: Kotorani su otrovali Bubića, pak mu krv ličali na Petra Kotorci so zastrupili Bubića, sedaj pa za umor dolžijo Petra

lȉpov -a -o lipov: lipov čaj, cvijet, med; lipov svetac lipov bog, nerodnež; lipov krst tako so muslimani zasmehljivo imenovali kristjane, češ da so mehki kot lipovina

ljȅtorāst ž (ijek.), lȅtorāst ž (ek.)
1. enoletna mladika
2. dial. letina: gazde pohranile ljetorast s njiva gospodarji so pospravili letino z njiv

mȁčkica ž
1. mačkica, mucka
2. ekspr. mucka: iz milošte zvali su je -om ljubkovalno so jo klicali za mucko

magfìret m (t. magfiret, ar.) odpuščanje grehov: on je sada magfiret odpuščeni so mu grehi

mâh mȁha m, mest. u màhu, mn. màhovi
1. bot. mah: gorski ili plućni mah
2. plesen
3. ekspr. puh, prvi brki, brada: a mladoženju toprv gario mah na usnici ženinu so pravkar poganjali brki

mȅka ž meket, meketanje, mukanje: meka ovaca; stoji meka teladi za kravama teleta so začela mukati po kravah

mìlet m (t. millet, ar.) dial.
1. narod, narodna skupnost
2. človek slabega značaja: nije on milet, on je čovjek
3. vera, verska skupnost
4. milet-bašta park; e takav ti je naš milet taki so naši ljudje

míto s
1. podkupnina: masno mito; primati, tražiti mito
2. bratsko mito dial. odškodnina, ki so jo ubijalčevi sorodniki dali sorodnikom ubitega

mrâv m, mn. mrȃvi, rod. mn. mrávā in mrávī zool. mravlja: crni ili mrki mrav; rusi ili šumski mrav, bijeli, beli -i termiti; vrijedan, vredan kao mrav priden kot mravlja; prođoše me mravi spreleteli so me mravljinci; ni -a nisam zgazio tudi mravljice nisem pohodil; eto ih iz varoši pljeva i mrav, ima ih na milijune iz mesta jih je brez števila, na milijone jih je

nabréknuti nàbrēknēm
1. nabrekniti: kravi je vime nabreklo od mlijeka, žile su mu nabrekle od gnjeva
2. napeti se: lađi nabreknuše jedra
3. narasti: jesenskom kišom nabreknuše rijeke po jesenskem deževju so narasle reke

nȁbr̄zo prisl. na hitro, na hitrico, kmalu: to je učinjeno nabrzo; oni su se nabrzo rastali kmalu sta se ločila, so se ločili; on je osećao da će nabrzo umreti

náda ž nada, upanje, up: kljukati koga praznim -ama pitati koga s praznimi upi; imati -e u što imeti upanje na kaj; rasplinule se -e upi so splavali po vodi; izgubiti svaku -u; uljuljavati se -ama zazibavati se z upi; ostavite svaku -u vi koji ulazite

nàgariti -īm
I. črno namazati: ugljenom nagariti po čelu
II. nagariti se
1. črno se namazati: nagariti se po licu
2. nagario se nausnicom = nagarile mu se nausnice pognale so mu prve brčice

natòriti nàtorīm
1. narediti gnoj (v toru)
2. rib. vreči vabo ribam: jato galebova opazi mjesto natoreno malim ribicama kjer so se na vabo zbrale ribice