Franja

goníti gonim
I.
1. tjerati (ter-), pokretati: voda goni mlin in žago
2. tjerati: goniti konja
3. goniti: goniti sovražnika
4. gaziti, nogama pritiskivati: goniti meh
5. tjerati; prisiljavati: goniti na delo
6. tjerati: ostani, saj te nikdo ne goni
7. goniti, tvrdoglavo ostajati pri svome, jedno te isto govoriti; venomer eno in isto goni
8. navoditi: goniti vodo na svoj mlin
9. hajkati: pes goni
II. goniti se
1. tjerati se: psica zajklja, mačka se goni
2. voditi se: krava se goni
3. tražiti pastuha, pastuva: kobila se goni

gr̀bačiti -īm težko delati, garati, kriviti hrbet pri delu: kod nas ako se ne grbači ne može da se jede

grèbača ž lanena vlakna, ki pri grebenanju obvise na gradašah

grošićáriti -ìćārīm posredovati pri kupčiji, mešetariti

grûdnīk m, grûdnjāk m
1. s krznom podložen telovnik
2. oprsni jermen pri konjski opravi
3. steznik, modrc, prsnik

gȕslār m guslar, ljudski pevec pri Srbih in Hrvatih ter Črnogorcih: -i Filip Višnjić, A. Kačić Miošić, P. Petrović Njegoš

gȕsle gȕsālā ž mn.
1. gusle, ljudsko glasbilo pri Srbih, Hrvatih in Črnogorcih: gusle javorove
2. gosli, violina; to su stare gusle ekspr. to so stare, znane reči

halákati hàlākām, hàlāčēm klicati "halah" (tj. alah) pri naskoku

haláknuti hàlāknēm zaklicati "halah" pri naskoku

háran -rna -o, hâran -rna -o, dol. hârnī -ā -ō (gr.) dial.
1. hvaležen: ja sam joj na tome haran za to sem ji hvaležen
2. voljan, pri volji: ja sam haran dugo boraviti ovdje

hàtibūr m (madž. hat-bor) dial. črna koštrunja koža za prekrivanje sedla pri ježi

hàubičār m havbičar, topničar pri havbici

hehé i hehè interj. podražava glas pri smijanju, smejanju

ho interj. izražava
1. glas pri smijanju, smejanju: ho ho ho, se je krohotal
2. ljutnju, otpor: ho, ti prodana duša!
3. ruganje, ismijavanje, ismevanje: ho, kakšna reva si!

hodník i hódnik m
1. grubo, ručno tkano domaće platno
2. kučina, grubo, neobrađeno vlakno kao ostaci pri preradi lana i konoplje

hôran -rna -o voljan, pri dobri volji: konji se odmorili, puti prohodni, a vozar horan

hŕsk interj. označava glas pri lomljenju, prekidanju, krc

hu interj.
1. za izražavanje užasa, neprijatnog osjeta (-set-): volkovi, hu; hu, kri
2. za podražavanje muklog glasa noćnih ptica: hu hu hu se oglaša sova
3. podražava glas pri hukanju u ruke: hu hu je hukai v premrle prste

imenováti -ujem, imenoval-ala
1. imenovati, navesti, navoditi po imenu: obtoženec ni hotel nikogar imenovati
2. imenovati, postaviti, postavljati: imenovati koga za tajnika
3. nazvati: imenovati koga lažnika
4. imenovati dijaka pri šolski konferenci ocijeniti (-cen-) đaka slabom ocjenom (-cen-) pri školskoj konferenciji; kako se imenuješ
kako se zoveš

ìnoča ž, ìnočica ž
1. druga žena pri muslimanih; muslimani su držali po dvije, tri žene, koje se medusobno zvahu -e
2. priležnica