Franja

nèstadak -tka m: na -u ljudi i Staniša sudi če ni drugih ljudi, sodi tudi Staniša; ko ni sposobnih, se uveljavljajo tudi nesposobni

nèstašica ž pomanjkanje; nestašica životnih namirnica, vode, stanova; trpjeti -u; u -i drugih dokaza ponudio je zakletvu ko ni imel na voljo

održávānje s prirejanje: održavanje konferencije odlaže se za kasnije konferenca bo pozneje; održavanje govorâ stajalo je govornika mnogo truda govornik se je s pisanjem govorov veliko trudil: za vrijeme -a zbora v času ko je bilo zborovanje

òmrknuti -nēm
1. zmračiti se: kad je noćca bila omrknula ko je nastala noč
2. doživeti večer, dočakati večer, zvečeriti se komu: daj, bože, mirno omrknuti, a zdravo osvanuti
3. zateti: omrkao sam u Ljubljani, osvanuo u Osijeku noč me je zatela v Lj.; žuri putnik da stigne kući i ne omrkne na putu da ga ne bi zatela noč na poti

òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti

pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
4. šport. padec: skok s -om
5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu

pàzār -ára m (t. pazar, perz.)
1. trg: iznijeti, donijeti robu na pazar prinesti blago na trg
2. semenj: sutra je u gradu pazar; dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko se lisici preučujejo dokumenti, je že njeno krzno na semnju, na prodaj
3. nakupovanje: subotom se ide na pazar v soboto se gre po nakupih, vsako delo opravljaj o pravem casu
4. kupcija: zaključiti pazar skleniti kupcijo; nositi glavu na pazar nositi glavo na prodaj, podajati se v nevarnost

pítānje s vprašanje: obasuti koga -ima; razumjeti pitanje; odgovoriti na postavljeno pitanje; socijalno, žensko, društveno, političko, ekonomsko pitanje; manjinsko pitanje; životno pitanje; škakljivo pitanje kočljivo vprašanje; on to radi sve bez ićijeg -a ne da bi koga kaj vprašal; kad je novac u -u ko gre za denar; naše čvorno pitanje naše najpomembnejše vprašanje; doći pod pitanje = doći u pitanje priti pod vprašaj; praviti iz čega pitanje delati iz česa vprašanje; sudija postavlja optuženome unakrsna -a; istočno pitanje ni do danas nije riješeno; kako ste? - hvala na -u

polìvaćī -ā -ē (ijek., ek.): polivaći peškir etn. brisača, ki jo nevesta prinese v ženinov dom od svoje hiše in z njo se briše družina, ko jim prvo jutro po poroki poliva vodo za umivanje

popàpučiti se -īm se pocopatiti se, postati copata: kad se opanak popapuči ko se preprost človek prerine med gospodo; popapučeni opanci jara gospoda

povádati pòvādā: povadia krava = povada se krava krava se drugič poja (ko prvič ni ostala breja)

pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla

pòvod m (rus.)
1. povod: ovo je povod a ne uzrok; dati -a za što
2. prilika, priložnost: dati kome povod za prevodenje
3. -om njegova govora ob njegovem govoru, ko je on govoril; u -u čega ob priložnosti česa

pregr̀mjeti -ī, pregŕmjeti -ī (ijek.), pregr̀meti -ī, pregŕmeti -ī pregrmeti, nehati grmeti: opet će biti dobro kad ovo pregrmi spet bo vse dobro, ko bo ta nevihta mimo

prizòrtiti prìzortīm
1. priti v škripce: prizortilo mu je
2. kad ga prizorti, a on manji od makova zrna ko ga prevzame strah, je manjši od makovega zrna

provŕljati pròvr̄ljām začeti se potikati: Tešan, provrljavši, sastavi nekoliko konja i namjesti se u nahiji srebrničkoj ko se je začel potikati

ražđípati se ràžđīpām se začeti skakati: samo srce drukčije se ražđipa kad Sovra svira vse drugače poskakuje srce, ko...

rȅda ž vrstni red, vrsta: čija je reda na vodicu poći katera med vami je na vrsti, da gre po vodo; mladić je stražio kad je dolazila njegova reda mladenič je stražil, ko je bil on na vrsti; naš si čovjek, selo si digao za nas, reda je da se pogodimo ... prav je, da se pogodimo; najmirniji da si, reda ti se braniti bodi še tako miren, braniti se moraš

ródīnci m mn.: rodinci i lastinci pozen pomladanski sneg, ko se že vračajo štorklje in lastovke

sijède ž mn. (ijek.), séde ž mn. (ek.) sedenje, posedek: dobre vam sijede! želim, da bi se dobro počutili, ko med nami sedite