-
klénkati -am (bav. klengen, klenken) zvečkom ili drvenom maljicom udarati o jednu stranu zvona
-
klénkniti -em zvečkom ili drvenom maljicom udariti o jednu stranu zvona
-
klêpniti -em i klepníti klepnem dati zvuk kao kod udarca o zvono ili drvo: klepniti s petami
-
konzonantízem -zma m konsonantizam, nauka o suglasnicima
-
kopítanje s udaranje kopitom o zemlju
-
kopítati -am
1. udarati kopitom o zemlju: konj kopita pred hišo
2. udarati nogom: otrok kopita v postelji
-
kováti kujem
1. kovati: kovati železo, jeklo; strojno, ročno kovati
2. okivati: kovati vrata
3. potkivati: kovati konja
4. kovati, klepati, praviti: kovati verze, pesmi
5. kovati maščevanje raditi o osveti; kovati zaroto
spremati, snovati zavjeru
-
krasoslóvje s nauka o krasu, karstologija
-
krivdorék m presuda o krivici
-
làgati lȁžēm
1. lagati: laže i kad se bogu moli; ne laži
2. lagati komu, slepiti koga: što da te lažem
3. lagati o kom: na mene lažu i opadaju me
-
lȁjati -ēm
1. lajati: pas laje za čovjekom, na mjesec; ne laje kuca sela radi nego sebe radi
2. ekspr. govoriti: što ne laješ odmah, nego ćutiš
3. grdo govoriti o kom: lajati na koga
-
laringològija ž (gr. larynx, logos) med. laringologija, nauk o boleznih grla
-
lȁzarica ž
1. etn. koledniška pesem, ki jo poje dekle zvečer pred Lazarjevo soboto
2. dekle, ki poje to pesem
3. ljudska pesem o knezu Lazarju
4. bot. dišeča perla, Asperula odorata
5. bot. rumena narcisa
-
lékcija ž (lat. lectio)
1. lekcija: tretja lekcija v slovenski vadnici
2. školski sat, čas, nastava
3. predavanje o nekoj temi
4. opomena, ukor, vakela: dati komu -o
5. pouka: to ti naj bo lekcija za drugič
-
leksikologíja ž leksikologija, nauka o rječničkom blagu (reč-)
-
limnològija ž (gr. limne, logos) limnologija, veda o stoječih sladkih vodah, zlasti jezerih
-
lingvístika ž lingvistika, jezikoslovlje, nauka o jeziku
-
ljekàruša ž (ijek.), lekàruša ž (ek.)
1. mazačka: ova ljekaruša liječi travama
2. stara knjiga o zdravilih
3. zdravilno zelišče
-
meníti i méniti -im
I.
1. misliti, držati: menim, da smo končali; menim, da ta rešitev ni dobra
2. kaniti, namjeravati (-mer-): nisem te menil žaliti
II. meniti se
1. obazirati se, voditi računa o čemu, o kom: ne menim se za tvoje nasvete
2. voditi računa o čemu; brinuti se o čemu: za te grobove se nikdo ne meni
3. mariti: da ga je pahnila v nesrečo, za to se ne meni dosti
4. razgovarati: oče ji je prepovedal meniti se z njim
-
mikològija ž (gr. mykes, logos) mikologija, veda o gobah, glivah