Franja

pȍglēd m, mest. u poglédu
1. pogled: oboriti pogled zemlji povesiti oči; biti na -u biti na očeh, biti viden; gutati nešto -om požirati kaj z očmi; mjeriti, vagati koga -om meriti koga z očmi; to je jasno na prvi pogled; pogled na svijet, na svet, u budućnost; upiljiti, uprijeti, upreti pogled u koga, u što
2. razgled: odatle je lijep pogled na sve strane
3. dogled: doći gradu na pogled
4. pogled, nazor: ja se ne slažem s tvojim -ima na ovo pitanje
5. ozir: u ovom -u, u svakom -u

pòkūnjen -a -o pobit, potrt, poparjen, klavrn: otići pokunjena nosa, pokunjene glave oditi z dolgim nosom, oditi žalosten, pobit

polètjeti polètīm (ijek.), polèteti polètīm (ek.)
1. poleteti: ptica je poletjela; polètio, polèteo je mišlju daleko u svijet, u svet; pored mene polètjele, polètele su tri granate
2. pohiteti; poletjeti kome u pomoć
3. neće mu vlas s glave poletjeti ne bo mu padel las z glave; da mi ne poleti glava da ne bo šla glava; poletjeti kome u oči divje napasti koga

polèžati -īm
1. poležati: vi tu poležite dok se ne vratim
2. poleči: kad poleži pšenica
3. ekspr. odsedeti svoje v ječi: i zatvor je za ljude, pa i da poležiš koji dan, neče ti srma opasti ne bo ti padla krona z glave

polìvaćī -ā -ē (ijek., ek.): polivaći peškir etn. brisača, ki jo nevesta prinese v ženinov dom od svoje hiše in z njo se briše družina, ko jim prvo jutro po poroki poliva vodo za umivanje

pomágati pòmāžēm, pomáži, pomážūćī
I. pomagati: pomagati komu riječju i djelom pomagati z besedo, z nasvetom in dejanjem; pomagati komu u radu; pomagati koga podpirati koga; to pomaže protiv groznice to pomaga proti mrzlici; triput bog pomaže po prvem neuspehu ni treba obupati
II. pomagati se pomagati si: braća se lijepo pomažu u svakoj nesreći

pȍmōć pȍmoći ž, mest. u pomòći
1. pomoč: biti komu od -i; biti komu na -i; doći komu u pomoć priti komu na pomoč; s tvojom pomoću s tvojo pomočjo; blagajna, kasa uzajamne -i; prva, hitna pomoć nujna pomoč
2. podpora: novčana pomoć postradalim od potresa, pasivnim krajevima
3. mi obradujemo naša polja pomoću (s pomoću) mehanizacije naša polja obdelujemo z mehanizacijo

pòsredstvo s (ijek., ek.) (rus.) posredovanje: posredstvom oružane snage z oboroženo silo

posvétiti pòsvētīm
I.
1. posvetiti: posvetiti crkvu, koga za svećenika: htedoše me posvetiti crkvi i dadoše me na školovanje, na nauke
2. darovati: posvetiti žrtvu bogovima
3. posvetiti: posvetiti knjigu prijatelju; sav svoj život posvetio sam radu na zbliženju naših naroda; posvetiti koga u tajnu razodeti komu skrivnost
4. posvetničiti: posvetiti koga
5. posvetiti pažnju čemu, komu posvetiti pozornost čemu, komu
II. posvetiti se
1. posvetiti se: posvetiti se nauci
2. posvetničiti se, postati svetnik: naumio sam bio savršeno da se posvetim
3. posvetile ti se riječi, reči naj te bog usliši; posvetila ti se ruka blagoslovljena bodi tvoja roka; ko se ne osveti, taj se ne posveti kdor se (z enako mero) ne maščuje za krivico, ne bo zveličan

pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale

preljúbiti prèljūbīm
1. vzljubiti: ja sam te preljubila
2. prešuštvovati: dovedoše ženu koja bješe tudega čovjeka preljubila ki je z drugim možem prešuštvovala

prèmazati -mažēm
1. premazati, prepleskati: premazati zid bojom
2. ekspr. premazati kome zube odpraviti koga z malenkostjo

preváliti prèvālīm
I.
1. prevrniti: prevaliti stub, čašu; kad se prase najede, ono korito prevali
2. zavaliti, podreti: prevaliti koga na klupu
3. prehoditi, prevoziti: prevaliti daleki put
4. miniti: prevalilo je podne
5. preiti: prevaliti preko brda
6. prevaliti preko glave preživeti, pretrpeti; prevaliti preko jezika težko spraviti z jezika, težko izgovoriti; prevaliti oči na koga s široko odprtimi očmi pogledati, začudeno, grdo pogledati; prevaliti sirće ekspr. polomiti ga
II. prevaliti se
1. prevrniti se
2. zvaliti se: prevaliti se na postelju
3. spremeniti se: bio je i dalje čovek koji zna zaraditi, ali mu se narav prevalila

priánjati prìānjām
1. prilepljati se, prijemati se: jezik prianja za nepce
2. prianjati na posao, uz posao z vnemo se poprijemati dela, biti s srcem pri delu
3. prianjati za srce biti srcu drag
4. oklepati se, privijati se: prianjati uz političku stranku; žena prianja uz muža svoga; prianjati uz prijatelja

propárati pròpārām razparati: proparati po šavu; proparati kome trbuh; zvižduk kuršuma proparao je zrak žvižganje krogle je presekalo zrak; proparati kome uši oglušiti koga z močnim glasom; proparati zemlju zarezati brazdo v ledino

pròsulja ž
1. ponev, kozica: premeće se kao riba u -i; obijati kao prosulja u belu nedelju hoditi od enega do drugega in kaj prositi, za kaj moledovati; pasti s -e na žeravu priti s hudega na hujše, priti z dežja pod kap
2. bot. prosulja, Milium

pȕn -a -o
1. poln: -a čaša; pun para kao žaba dlaka; pun mjesec ščip, polni mesec; u -om smislu riječi v polnem pomenu besede; u -oj formi; s -im srcem što učiniti z ljubeznijo kaj storiti; usta su mu -a bratstva i jedinstva; imati pun tur imeti polne hlače; -im glasom progovoriti na ves glas spregovoriti
2. popoln: -a gimnazija
3. pun puncat = dupkom pun do vrha poln, nabito poln

rȁme rȁmena s, mn. ramèna raménā rama, rame: slegnuti, slegati -ima skomizgniti, skomizgati z rameni; sažeti -ima skomizgniti z rameni; baciti se konju na -a zajahati konja, pognati se v sedlo; dati glavu s -a za koga dati življenje za koga; bacati kamena s -a metati kamen z ramen; dok mi je na -u glava dokler nosim glavo na ramenih; od -a presuditi, odgovoriti takoj razsoditi, odgovoriti; preko -a pogledati koga prezirljivo pogledati koga; sišla bi mu glava s -a izgubil bi glavo; rame uz rame z ramo ob rami; uvući glavu u -a; (pušku) o desno rame (puško) na desno ramo

ràslabiti -īm oslabiti: vaše raslabljeno zdravlje; raslabiti vino vodom razredčiti vino z vodo

rȁspār m nepar: ne može ona za njega poći, raspar je ne more se z njim omožiti, nista za skupaj