Franja

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

òkrznuti -nēm (se) oplaziti (se), oprasniti (se): metak ga je samo okrznuo; okrznuti pogledom, okom oplaziti s pogledom, z očmi; sve što mi je govorio o higijeni, o alkoholu, sve se to samo okrznulo o njih

okupácija ž (lat. occupatio)
1. okupacija: neprijateljska okupacija
2. ukvarjanje: okupacija glazbom ukvarjanje z glasbo

oljútiti òljūtīm poprati, papricirati, dodati jedi ostro začimbo; ona se oljutila z jezikom se je dotaknila ostre začimbe

òpasti òpadnēm
1. odpasti: list je opao s drveta; rosa opade s lista je padla z lista
2. izpasti: opali su mu zubi i vlasi
3. upasti: opala je voda, snaga
4. oslabeti, shujšati: ako mu tijelo opadne
5. pasti: opasti u borbi
6. očrniti: neko nas je opao ocu

òprost m
1. oprostitev: oprost od duga
2. odpuščanje: oprost grijehova
3. odpustek: trgovina -ima trgovina z odpustki

òrati ȍrēm orati: orati plugom, ralom; ore na jednom volu z enim volom; ni orao ni kopao nije ni s prstom zganil in vendar je dosegel, kar je hotel

òsūti ȍspēm, aor. òsūh ȍsū, ȍsuo ȍsūla, ȍsūt -a
I.
1. obsuti: osuti kamenicama koga
2. razsuti: osuti pletivo
3. izpustiti se: osule ga kraste
4. izstreliti: osuti iz pušaka
5. usuti se, uliti se: osula je kiša
6. osuti drvlje i kamenje na koga zmerjati koga z najhujšimi obtožbami in najgršimi izrazi
II. osuti se
1. obsuti se
2. razsuti se: osula se čarapa
3. izpustiti se: osule mu se ospice po čitavom tijelu
4. osuti se: osulo se grožde
5. posuti se: nebo se osulo zvijezdama
6. razbežati se, osuti se: neprijatelj nas je potisnuo s najvažnije komunikacije, neki odredi su se osuli
7. ekspr. zadreti se, zarežati na koga: Turci ospu se na njega što im se meša u posao

òtud, òtudā, otúdā prisl. od tod; otud i odovud s te in z one strani; otud-odovud malo po malo, pomalo

pȁvlaka ž
1. smetana, vrhnje: domaćica kupi -u sa mlijeka posnema smetano z mleka
2. dial. vreča za blazino, pernico: pavlaka je u jastuka, perine ono u čemu perje stoji

pèčatiti -īm pečatiti: pečatiti pisma, isprave; kad je trebalo naći prvu reč i početi, njemu se stezalo grlo i pečatila usta in beseda mu ni šla z jezika

písati pîšēm, píši, pîsāh -āše, pīsān -a
1. pisati: pisati pismo, zadatak, račun, knjiga; pisati olovkom, perom, kredom, pisaćom mašinom, pisaćim strojem; lijepo, pogrešno, pravilno pisati; pisati po diktatu; novine opširno pišu o poplavi u Srijemu; krvlju pisati svoja prava s krvjo, z orožjem pisati svoje pravice; lijepa je kao pisana lepa je kot namalana; ovako piše u knjizi sudbine; pisati nekome nešto u zaslugu šteti komu kaj za zasluge; pisati nekome nešto u grijeh, u greh; piše mu na čelu, u očima na čelu mu piše, iz oči mu berem; slabo, crno, zlo mu se piše slabo se mu piše, nič dobrega ga ne čaka
2. slikati: pisati ikone

pȉsme -ena s, mn. pismèna pisménā star. pismenka, črka: mala i velika pismena; biti zlatnim -ima upisan biti z zlatimi črkami zapisan

plèća pléćā s mn. pleča: biti širokih pleća; nositi teret na svojim -ima; okrenuti kome pleća, od koga pleća obrniti se od koga; skinuti tudi jaram s pleća; stisnuti pleća (plećima) skomizgniti z rameni

plèsti plètēm, plètoh plȅte, plȅo plèla plèten -èna, dol. plètenī -ā
I.
1. plesti: plesti čarapu, kosu, korpu, vijenac, mrežu
2. ekspr. plesti, pripravljati, nastavljati: plesti zamku
3. kvačkati: plesti na kuku; plesti čipke
4. plesti nogama zapletati se z nogami
II. plesti se
1. plesti se
2. vmešavati se: plesti se u tudi posao
3. zapletati se: plete mu se jezik

po prisl. pol: po sata; na po puta; u po bijela dana pri belem dnevu; dan po dan i mjesec prode dan za dnem in mesec je naokrog; mi napredujemo oprezno, korak po korak korak za korakom; zrno po zrno, eto pogača zrno do zrna in pogača je tu; dovodili su ih dvojicu po dvojicu pripeljali so jih, dva po dva; to se je dogodilo sada po drugi put sedaj drugič; bio je mislilac i po bil je velik mislec; slušati priču na po uha poslušati zgodbo z enim ušesom; to sam uradio bez po muke to sem naredil z lahkoto

počàstiti pòčastīm
1. počastiti: počastiti koga svojom posjetom
2. pogostiti: počastiti gosta najboljim jelima
3. ekspr. počastiti koga jaukovim drvetom namazati koga z leskovim oljem

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

podmláditi pòdmlādīm pomladiti: podmladiti organizaciju; društvo se podmladilo; podmladilo se nebo nebo je vedro, tu pa tam z oblački, kar kaže na dež

podnímiti se pòdnīmīm se podpreti se: podnimiti se rukom, na ruku; glavu podnimiti rukama glavo podpreti z rokami