Franja

potkrádati pòtkrādām
1. krasti: žena koja je često zalazila u kuću užasno je potkradala domaćina; potkradati kod školske zadaće prepisovati od soseda pri šolski nalogi
2. potkradati se skrivaj prihajati, vtihotapljati se: nevjeste i jetrve se potkradaju, panjkaju i svadaju

potkrátiti pòtkrātīm skrajšati: potkratiti konju rep, kome kosu, kome jezik; potkratile mu se noge (od strahu, žalosti, utrujenosti) se ne more držati na nogah

pováljati pòvāljām (se) povaljati (se): povaljao sam se od smijeha od smeha sem se po tleh valjal

pòvōj -oja m povoj: dijete u -u; od -a do pokrova od zibelke do groba

prèkinuti -nēm
I.
1. prekiniti, pretrgati, ustaviti: prekinuti vezu, električnu struju, lanac, razgovor, govornika, istragu, sjednicu, s kim odnose
2. prekinuti dinar, paru pomiriti se, spraviti se v krvni osveti; prekinuti štap nad kim prelomiti palico nad kom, obsoditi (na smrt): sud prekide nad optuženim štap i on bude obješen; prekinuti pas ločiti se od žene
II. prekinuti se
1. prekiniti se, pretrgati se: žica na violini prekinula se
2. prekinuti se dah zapreti sapo: Bakonji se prekide dah i noge mu počeše klecati; prekinuti se živ močno se prestrašiti
3. počiti: prekinuti se od smijeha
4. dobiti kilo: prekinuti se od napornog rada

prìkrajak -ājka m obkrajek: gledati iz -a gledati od strani; stajati u -u stati ob strani

prizòrtiti prìzortīm
1. priti v škripce: prizortilo mu je
2. kad ga prizorti, a on manji od makova zrna ko ga prevzame strah, je manjši od makovega zrna

pròstiti prȍstīm
1. odpustiti: bog da mu dušu prosti bog mu grehe odpusti; bože mi prosti bog mi odpusti
2. oprostiti: prostite, šta ste kazali, nisam dobro čuo; prosti, draga, te se riječi mogu i drukčije tumačiti, objasniti; prostiti se s kim posloviti se od koga

pròsulja ž
1. ponev, kozica: premeće se kao riba u -i; obijati kao prosulja u belu nedelju hoditi od enega do drugega in kaj prositi, za kaj moledovati; pasti s -e na žeravu priti s hudega na hujše, priti z dežja pod kap
2. bot. prosulja, Milium

pròštiti prȍštijēm zastar. prebrati: dobila sam pismo od čovjeka, a ne znam tko bi mi ga proštio prejela sem pismo od moža, pa ne vem, kdo bi mi ga prebral

prvìna ž, pȑvina ž
1. prvenec, prvo književno delo
2. prvina, prvi pridelek, prvi sadeži, prva prireja
3. žganje, ki prvo priteče iz kotla
4. s -e prisl. od začetka: s -e je sve išlo lijepo i glatko

ràstati se ràstanēm se posloviti se, ločiti se: rastati se sa rodnom kućom; rastati se sa ženom posloviti se od žene in ločiti se od nje; rastati se sa dušom umreti

ròžac ròšca m
1. gosenica metulja smrtoglavca
2. uhvatio ga rožac gine od žeje

rȕho s obleka, oblačilo: svečano = stajaće ruho pražnje oblačilo; priroda već oblači svoje zeleno ruho; živjeti o svom kruhu i -u živeti od dela svojih rok

sèktāškī -ā -ō sektaški: sektaški stav sektaški od nos; -a linija

sȉsa ž sesek: dijete od sise, na sisi dojenček; odbiti dijete od sise odstaviti otroka od prsi; tek je od sise otpao je še zelo mlad, drži se ga še mleko

skrȁja prisl. gl. s kraja: skraja-nakraj od enega konca do drugega; u svanuće ustah, obacti Mletke skraja

spȍmēn -ena m
1. spomin: ovo činite za moj spomen; u tvoj spomen pijemo sada; u spomen Andrije Smoleja; sačuvat ćemo mu trajan spomen
2. spomenik: narod mu je podigao spomen
3. omemba: ovo djelo je vrijedno -a; pri -u zečevine na ručku svaki od nas reče kako je sam peče ko je pri kosilu bil omenjen zajec, je vsakdo od nas...
4. sled: od neprijatelja ni -a nema više u našim krajevima
5. grobni spomen nagrobni napis
6. spȍmēn-cr̂kva spominska cerkev; spòmen-knjȉga; spȍmen-plȍča; spòmēn-slȍvo komemoracija; spȍmen-dân spominski dan

srpskoslàvēnskī -ā -ō, srpskoslòvēnskī -ā -ō srbskoslovanski: srpskoslavenski jezik jezik srbske fevdalne književnosti od 12. do 18. st.

stȁdōvan -vna -o: -o kamenje po polju razmetano kamenje, ki je od daleč videti kakor čreda ovac