Franja

nȉšta nȉčega zaim. nič: sve to je ništa; ne boji se ničega; ničemu se ne čudim; sad ne vidim ništa; ni pri čemu pri ničemer; ni od česa od ničesar; ni za šta za nič; ni sa čim z ničimer; ni za čim z ničimer; samostalno: svi ga drže za ništa vsi ga imajo za niče; nije mu on ništa nista si v rodu; on je nitko i ništa; bolje išta nego ništa bolje nekaj kakor nič: ništa od njega nema z njim ne bo nič, umrl bo; ništa pod bogom nema ničesar nima; ne čini ništa nič za to

obrašnáviti obràšnāvīm (se), òbrašniti -īm (se) posuti (se) z moko: sav sam se obrašnavio u mlinu bil sem v mlinu, pa sem ves od moke

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

òvisan -sna -o odvisen: biti ovisan o kome, o čemu biti odvisen od koga, od česa

pája ž (t. paje, perz.) stopnja, položaj, čin: s -e na -u dok i na ličinu od stopnje do stopnje navzgor in končno na vrv (kar je bila pogosto usoda turških dostojanstvenikov)

pàmtivijek m (ijek.), pàmtivēk m (ek.): od -a odkar se pomni, od pomneža

pèlene pȅlēnā ž mn. plenice: izaći iz pelena odrasti iz plenic; od pelena od otroštva; biti u pelenama biti v plenicah, biti otrok

pìšmān neskl. prid. (t. pišman perz.)
1. obžalujoč: pišman se učiniti skesati se, odstopiti od česa, premisliti si
2. željan, željen, željčen, ekspr. nor: pljusak pišman na mog ata, pa ga hvata naliv je ves nor na mojega konja, pa ga lovi

plȁčka ž ekspr. jok: igračka plačka od igre do joka (pri otrocih) ni daleč

plèća pléćā s mn. pleča: biti širokih pleća; nositi teret na svojim -ima; okrenuti kome pleća, od koga pleća obrniti se od koga; skinuti tudi jaram s pleća; stisnuti pleća (plećima) skomizgniti z rameni

pòčas prisl. v izrazu: čas počas od časa do časa, na vsake toliko: čas počas prinese muštiklu ustima

pòčēti pȍčnēm, vel. pòčni, pòčēh pȍčē, pȍčeo pȍčēla, pȍčēt -a
1. začeti: upravo sam počeo pisati pismo; san me počeo hvatati začelo se mi je dremati: ja ću priču početi s glave zgodbo bom začel čisto od začetka; početi s drugoga kraja začeti od konca; odmah zatim počne se topovska paljba
2. začeti se: otkako je svijet počeo

podíći pòdīdēm, oni pòdīdū, podīdi, podídoh pȍdīde, podìšao podìšla
1. priti pod, stopiti pod: podišao sam pod drvo
2. pristopiti, približati se: pukovi podišli sa zapada, tukli su varoš; reka je bila podišla do pod same ograde oko bašta
3. spreleteti: podišli ga mravi (mravci, trnci) spreleteli so ga mravljinci: podidu vas žmarci od miline spreletela vas je zona od slasti, od blaženosti
4. ekspr. ukaniti koga: ali mu je podišao

pòdsjeći podsijèčēm (ijek.), pòdseći podséčēm (ek.)
I.
1. podsekati: podsjeći drvo
2. podrezati: podsjeći kosu, krila
II. podsjeći se podsekati se, podrezati se, ekspr. podsjekle mu se noge od straha odrevenel, otrpnil je od strahu

pokríviti pòkrīvīm
I. pokriviti, po vrsti ukriviti: pokriviti gvožde, čavle, eksere
II. pokriviti se
1. pokriviti se, po vrsti se ukriviti
2. pokriviti se od smijeha popokati od smeha

pòkrov m
1. mrtvaški prt: tu kraj mene šije se za mene mrtvački pokrov
2. pokrov za krsto: grobar čekićem zakiva čavle na -u mrtvačkog sanduka
3. odeja, pokrivalo: biljni pokrov; šumski pokrov naših planina
4. streha: pokrov škole se nakrivio; pokrov kuće
5. od povoja do -a od zibelke do groba; ukrao bi i bogorodičin pokrov ukrade vse, do česar pride

polìvaćī -ā -ē (ijek., ek.): polivaći peškir etn. brisača, ki jo nevesta prinese v ženinov dom od svoje hiše in z njo se briše družina, ko jim prvo jutro po poroki poliva vodo za umivanje

pòspadati -ām: pospadati s nogu od silna trčanja upehati se od teka

pòstati pòstanēm, pòstani, pòstah pòsta in pòstadoh pòstade postati: postati od roba slobodan čovjek; danas su oni postali muž i žena; postati vojnikom; postati bolestan, bogat; smrsi se pred ženom, posta manji od makova zrna zmedel se je pred ženo, postal je manjši od makovega zrna

potèći potèčēm
1. poteči: krv poteče iz rane
2. pohiteti: poteći komu u pomoć
3. to je poteklo od njega to izvira od njega