Franja

šmíra ž (n. Schmiere) slabš.
1. slabo potujoče gledališče
2. nekaj slabega sploh: to je šmira a ne drama

šóma ž slabš. slabo žganje: napio se -e

tȁnko prisl.
1. tanko: tanko namazati komad hljeba, kruha; tanko prevući, obložiti; tanko teče voda iz česme
2. tanko, revno, slabo: tanko zaradivati
3. tanko, visoko, z visokim glasom: tanko zapjevati, progovoriti
4. tanko svirati ekspr. tenko piskati; otkako je prešao u varoš, tanko svira mu tanka prede, se mu hudo godi

ùštrk m, mn. ùštrci slabo skopljeno govedo

vòdnjika ž
1. sorta hrušk
2. voda s kuhanega sadja kot pijača za zimo
3. slabo vino

zabŕljati zàbr̄ljām
1. umazati, popacati: zabrljali ste mi pismo
2. slabo, narobe narediti: ovoga puta on nije zabrljao posao
3. zapeljati koga v zmoto

zàvezak -ska m
1. vozel: zavezati maramicu na zavezak
2. zavitek: razviti zavezak
3. ekspr. pritlikavec, telesno slabo razvit človek

zgȍrega prisl. slabo: ne bi bilo zgorega da to napišeš

zlȍ prisl.
1. slabo: zlo je s njim; zlo ćeš proći slabo boš opravil; postalo mi je zlo
2. hudo: zlo mi je kod njega
3. zelo, hudo: vojska je zlo stradala
4. poslanik je zlo primio ustav poslanec je z nevoljo sprejel ustavo; zlo i naopako ne more biti slabše; zlo mu se piše slabo mu kaže, slabo se mu piše

zlògodnjāci -ākā m mn. dnevi slabega vremena, svetniki, na katerih praznik je slabo vreme (sv. Grgur, sv. Benedikt, v Dalmaciji)

zlòhran -a -o slabo hranjen, nedohranjen

zlòmišljen -a -o zlo mišljen, slabo, hudo mišljen

ždrȏncati -ām slabš. dial.
1. čakati, ždeti
2. slabo igrati, klempati: ždroncati na klaviru nekakve arije

žgȁravičār m dial. slabo, ciknjeno vino, po katerem te peče zgaga

žgébac -pca m, žgȅbe -eta s, žgȅpče -eta s kržljav, slabo razvit otrok

žgȅbav -a -o kržljav, slabo razvit: -i čovječuljak

žgȅpčād ž kržljavi, slabo razviti otroci

žgólja m, zval. žgȏljo, žgóljo m kržljav, slabo razvit človek, otrok

žgȍljav -a -o kržljav, slabo razvit

žgȍljavica ž kržljava, slabo razvita ženska