Franja

svȁkakav -kva -o
1. vsakršen, različen: -i predmeti; partizani su imali na sebi odjeću svakakva porijekla
2. ekspr. prej slab kot dober: u kolektivu ima i svakakvih radnika

svrdlètina ž velik, slab sveder

šibéti -im slabiti, postajati slab, nejak, nemoćan

šmìrant m slab igralec

vàncaga ž (n. Bandsāge)
1. bradlja, tesarska sekira: leti od njega psovka pa sve ko iverje od -e
2. slabš. velik slab nož, stara sekira
3. slabš. nepridiprav, podlež: čuvaj se ti njega, -e!

gȁd m
1. umazanija, nesnaga, gnusoba: svijet je pun -a
2. mrčes: gad me jeo; otkako je zagrijalo, ne mogu od toga -a da spavam
3. golazen: ovom motkom bijem gad, bijem pacove
4. kanalja: ti naši karijeristi, to su sve gadovi
5. gad od vremena slabo vreme; gad od čovjeka slab človek

gòra ž, tož. gȍru, zval. gȍro, mn. gȍre, rod. mn. górā
1. gora: crnogorske -e
2. gozd, hosta: gora vrvi hajducima
3. vejevje: kopajte me pod jelikom tankom, pokrijte me -om listopadom
4. Zagrebačka gora, Skopska Crna gora, Crna gora (planina), Crna Gora (republika), Dilj-gora; šimširova grana sa devete -e daljno sorodstvo; naše -e list naš človek; od nevešta i gora plače nevednež vse uniči; ići, odmetnuti se u -u oditi med hajduke; i u -u i u vodu ići s kim iti s kom čez drn in strn; krsti vuka, a vuk u -u slab človek je nepoboljšljiv

grôblje s pokopališče: seosko groblje; prolaziti kao mimo turskog groblja iti mimo česa, ne da bi se zmenil za tisto; on je živo, neopojano groblje on je star, slab, blizu smrti

hrámati hrâmām, hrâmljēm šepati: hramati od djetinjstva; kobila hramlje na prednju nogu; hramati u latinskom jeziku biti slab v latinščini; ljetina hramlje letina slabo kaže

slàbijī -ā -ē komp. od slab slabši, slabejši, šibkejši

vràtiša m točen vračnik: zajmiša i vratiša dobro se slažu; ni platiša ni vratiša slab je kot plačnik in slab kot vračnik