Franja

omástiti òmāstīm
I.
1. pomastiti: tko ulje mjeri, ruke omasti
2. ekspr. umazati: omastiti svoje ruke u bratskoj krvi; ruke krvlju omastiti
3. ekspr. omastiti brk, bradu kaj dobrega pojesti
4. pobarvati: omastiti jaje, sukno u crno
II. omastiti se
1. pomastiti se
2. umazati se
3. kaj dobrega pojesti
4. pobarvati se

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

opòstiti òpostīm pred postom očistiti kuhinjsko posodo, da ni kaj mastnega ostalo v njej

osmákati se òsmāčēm se prigrizovati kaj kot priboljšek h kruhu

osmòčiti se òsmočīm se
1. prigrizniti kaj kot priboljšek: da mu štogod pošaljemo da se osmoči
2. dobiti, pridelati veliko smoka, gl. smok: samo se čeka da se ude više u jesen da se seljaci bolje osmoče

òsobnīk m, mn. òsobnīci živinče ali kaj podobnega kot zasebna lastnina člana hišne skupnosti

òstavīšte s kraj, prostor, kjer se kaj pusti, depozit: stvara se skrob u ćelijicama i što se ne utroši na gradu ćelijične opne raznosi se i razliva u naročita -a, npr. u seme

ostŕviti òstr̄vīm
I. okrvaviti, umazati s krvjo: tko svoga ne štuje, sam sebe ostrvi
II. ostrviti se dobiti voljo, tek za kaj: ljudi se ostrvili na tursku krv; ostrvio se Rade na tude žene kao vuk na ovce

òtimānje s
1. uzurpiranje
2. ugrabitev
3. trganje za kaj
4. izmikanje

òtimati -ām -mljēm
I.
1. uzurpirati, s silo si prilaščati: otimati što od drugoga
2. ugrabljati: neka znadeš da ti paša otimlje djevojku
II. otimati se
1. trgati se za kaj: otimati se o vlast; momci se otimlju o djevojku
2. braniti se, izmikati se: ako bi te htjeli odvesti, otimlji se; vidim da se otimaš te nećeš to učiniti
3. potegovati se: ta tri debla otimlju se za prvenstvo što se tiče ogromnosti i veličine

otprètati òtprećēm
1. razgrniti žerjavico: otpretati vatru, žeravicu: otpreta vatru i ugarcima ispiri je
2. vzeti kaj iz žerjavice: hajde, brže, otpreći one krumpire da jedemo

òturak òtūrka m (t. oturmak, oturak)
1. tisto, na čemer sedimo ali čemur je kaj podstavljeno
2. ekspr. rit, zadnjica
3. počitek, kraj za počitek

pèšnjati -ām dial. slabo kaj delati, slabo izdelovati, slabo šivati, šušmariti, krpariti

pledírati plèdīrām (fr. plaider) pledirati, zavzemati se za kaj, braniti kaj: pledirati za neograničenu slobodu pjesničkoga stvaranja

pȍdužē prisl. delj časa, kaj dolgo: vi se možete sami uvjeriti ako ostanete poduže kod nas

pogrúbiti pògrūbīm narediti kaj grobo, surovo: pogrubiti svoje lice

pòklopnica ž
1. pokrov, predmet, s katerim se kaj pokrije, deska, s katero se pokrije grob: od koplja ti gradili nosila, a od štita grobu -e
2. dial. grobnica

posávjetovati -ujēm (ijek.), posávetovati -ujēm (ek.)
I. svetovati komu kaj, dati nasvet: posavjetovati koga čemu; on je pametan čovjek, čovek, umjeće, umeće me posavjetovati, posavetovati
II. posavjetovati se: posavjetovati se s kim o čemu

pôspa ž, pȍspa ž
1. posip, s čimer se kaj posipa
2. železni opilki, ki so se porabljali v domačem barvanju tkanin
3. sipa: u samo more nanio se tanušan val mekušne -e

posúšiti pòsūšīm
I.
1. posušiti: sunce će brzo posušiti travu te će od nje postati seno; pusti da se papir posuši
2. povzročiti, da se kaj posuši: rasad mi pogazili i kaleme obrstili i posušili
II. posušiti se posušiti se: voćke i vinogradi, sve će od krvi da se posuši