Franja

izminúće s konec: poslije -a primirja potem ko je premirje minilo

kògod gl. ko

kȍkōt -ota m
1. petelin, kokot: ustaću u prve -e vstal bom, ko bodo petelini prvič peli; kokot na krovu petelin na strehi
2. morski kokot zool. morski kokot, Dactylopterus volitans

kȍnj kònja m, mn. kònji
1. konj: arapski, bosanski konj; teretni, jahaći, trkaći konj; konj sedlanik; čistokrvni, punokrvni konj; trojanski konj; biti na -u; sići s konja na magarca; darovanu se konju ne gleda u zube; gospodareve oči konja goje gospodarjeva skrbnost se pozna konju; govoriti s konja govoriti ostro, strogo; i konj od sto dukata posrne tudi najpametnejšemu spodleti; i ja imam konja za trku nisem slabši kot ti; raditi kao konj garati ko konj
2. konj: konj u šahu; gimnastički konj sa hvataljkama
3. konjska moč: motor od sto konja
4. kobilica na violini
5. nilski konj zool. nilski povodni konj, Hippopotamus amphibius

kȍža ž
1. koža: upala -e vnetje kože; biti krvav pod -om; biti sama kost i koža; iznijeti svoju -u na pazar dati svojo kožo na prodaj; iznijeti zdravu -u iz opasnosti; imati debelu, tvrdu -u; derati, guliti kožu kome s leda; do gole -e pokisnuti biti do kože moker; do -e opljačkati koga do golega izropati koga; krojiti kome -u imeti usodo koga v svojih rokah; ne biti u dobroj -i ne biti najboljšega zdravja; vuk u ovčjoj -i; uhvatiti se koga kao krpuša, krpelj -e
2. kožuh: dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko lisici preučujejo dokumente, je že njen kožuh na prodaj
3. usnje: koža učinjena za potplate, za gornje dijelove; cipele od crne -e
4. meh: zečja koža
5. skorja: pod ledenom -om vuče se rijeka, reka
6. smetana: koža na mlijeku

krìvanja ž dial. vpitje: dok ih stade po kući krivanja ko se je začelo po hiši vpitje; najedanput neka očajna krivanja, neko se je drao, kao da su mu kožu gulili

kùkov -a -o: to ćeš mi vratiti o -u dne, ljetu to mi boš vrnil, ko bo vrana imela dva kljuna

lȅdnuti -nēm zazebsti: hadžiju lednu kad je prepoznade romarja je spreletel mraz, ko jo je prepoznal

lìsica ž
1. zool. lisica, Vulpes vulpes: polarna, srebrna, stepska lisica; tjerati -u, istjerati vuka ko želiš odstraniti manjše zlo, si lahko nakoplješ večje; kad lisica predikuje, pazi dobro na guske
2. lisičevina, lisičje krzno: nositi -u oko vrata
3. ekspr. zvit človek: ne vjeruj njemu, velika je on lisica
4. sorta belega grozdja
5. bot. lisička, Cantharellus cibarius

lòpata ž lopata: kopati -om; lopata na vodeničnom točku; kad lopata zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; dok ih lopata ne razdvoji dokler ju ne bo smrt ločila; biti nekome metla i lopata biti izkoriščan od koga

mȁćav -a -o dial.
1. pegast
2. -o ljeto poletje, ko pogosto pada dež in hkrati sije sonce

mègdān -ána m (t. mejdan, ar.)
1. boj, dvoboj: dijeliti, deliti s kim megdan dvobojevati se, bojevati se s kom; održati megdan dvobojevati, bojevati se; pozvati koga na megdan; biće dana za -a prišel bo čas, ko se boš lahko izkazal, pokazal
2. bojišče: izići na megdan; kažite mi gdje je megdan i megdandžija
3. poljana, trg: preko pašina -a ne smije nitko ni konja jahati

mijèšati mȉješām (ijek.), méšati mêšām (ek.)
I.
1. mešati: miješati vodu u vino, karte, malter, tuđe izraze u govor
2. kada je pripit, miješa jezikom ko je natrkan, se mu zapleta jezik
II. miješati se
1. mešati se, vmešavati se: miješati se u tuđe poslove
2. svijet se miješa čaršijom ljudje se motajo po trgu; miješana salata

mnȉti mnîm, del. sed. č. mnéći, impf. mnìdijāh -āše, del. pret. č. mnȉo mnȉla zastar. meniti, misliti: kad mnidijah (dial. mlidijah) umreti, umrijeti ko sem mislil, da bom umrl

mòtika ž
1. motika: kopati -om kopati z motiko; kad motika zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; od kolijevke do -e od zibelke do smrti; hljeb bez -e lahek zaslužek; kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo, kar leze in gre
2. pog. ploščinska mera, kolikor kopač na dan skoplje: motika vinograda, njive, livade

mȑknuti -nēm, mȑknuh mȑknū in mȑkoh mȑče, mȑknuo -ula in mȑkao mȑkla
1. mračiti se, zmračiti se: pošto mrkne ker se je mračilo; a kad mrče i tamna noć dođe ko pa se je zmračilo in je prišla temna noč; lice mu mrknu pri pogledu na raskopano ognjište
2. temno se kazati, pokazati: preko doline mrknu brežuljci
3. dočakati noč: tko rani, ne mrkne kdor zgodaj vstaja, ga ne prehiti noč
4. prekipeti: smirite se, jer ako meni mrkne, zapušiću vam usta
5. izgubljati, izgubiti zavest: mrče mi svijest

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

nàdariti -īm
I.
1. zapeljati: koji te đavo nadari na to
2. napeljati: nadariti koga na što
II. nadariti se: kako je duga noć kada se briga nadari kako je dolga noč, ko te tarejo skrbi

naizváljati se -ìzvāljām se navaljati se, dovolj se valjati: kad se pas naizvaljao, otišao je u kućicu ko mu je bilo valjanja dovolj

naprijètiti se nàprijetīm se (ijek.), naprétiti se nàprētīm se (ek.) nehati groziti: umiri se kad im se naprijeti ko mu je bilo groženj dovolj