Franja

tèsāk -áka m, mn. tesáci tesákā star. težek širok nož v nožnici, nosili so ga vojaki pionirji, gl. tudi tijesak

tezavrírati -am (gr. thesauros) tezaurirati, tezaurisati, izvlačiti novac iz saobraćaja i čuvati ga kod kuće

tȉtra ž dial. kamenček, jabolko ali kak drug predmet, ki ga v igri mečeš kvišku, skupaj z enakim drugim predmetom in oba prestrezaš v roko

udèsiti ùdesīm
I.
1. urediti: udesiti sve za prijem visokih gostiju; udesiti svoj dom
2. prirediti: udesiti knjigu za srednju školu
3. uravnati: udesiti dva časopisa jedan prema drugome; tako je to sudbina udesila
4. pripraviti: udesiti kola za polazak
5. dogovoriti se: to je udešena stvar
6. uglasiti: udesiti violinu
7. srečati, naleteti na: udesiti koga na putu
8. inscenirati, prirediti: udesiti nemire
9. ugoditi: udesiti komu što
10. narediti: to je tako udešeno da se svijet prevari
11. udesiti koga za vrbicu spraviti koga v zadrego, v neroden položaj
II. udesiti se
1. urediti si: lijepo si se udesio u novom stanu
2. srečati se
3. pripetiti se
4. ekspr. opiti se, nasekati se ga

umètāljka ž kamen, ki ga mečejo tekmovalci z rame

vasìljica ž dial. masleni kruh, ki ga pečejo za Novo leto

vesèlica ž
1. vesela žena, veselo dekle: krasna je njegova kćerka, živa veselica; e, lasno je tebi, -e moja, tvoje srce u sav glas pjeva kao ptičica na grani
2. veselica: zabava se razvila u pravu srdačnu -u, sa programom i igrankom
3. pujsek, ki ga zakoljejo za božič
4. božična pogača

vláka ž
1. veliko deblo, ki ga ne morejo naložiti na voz, temveč ga spuste po drči
2. drča
3. (tudi vlâka) geogr. dolinica, draga, manjši zaliv

zakováti -ujem, zakuj -te, zakoval -a
1. okovati koga, baciti u bkove: zakovati koga v železje
2. zakovati, prikovati, pribiti: zakovati vrata
3. ukovati, potkivajući konja raniti ga, zabiti mu klinac u meso: zakovati konja; kovaču se včasih zakuje

zàlizak -ska m
1. kos soli, ki ga liže govedo
2. mn. zalisci zalizki, kotleti

zásobica ž etn. ugrabljeno dekle, ki si ga ugrabitelj posadi za seboj na konja

zèbljikav -a -o, zèbljiv -a -o zmrzljiv, ki ga rado zebe: sjedi hladan medu ovim -im starcima

zìmljiv -a -o zmrzljiv, ki ga rado zebe; -ōst ž zmrzljivost

zimogrìžljiv -a -o, zimogròžljiv -a -o zmrzljiv, ki ga rado zebe: dva -a starčića

bèjān -ána m (t. bejan, ar.) izjava, izpričevalo: otići bogu na bejan umreti, stopiti pred božjo sodbo; crn joj obraz bio na divanu, kao što će joj biti na -u kakor bo trpela ob smrtni uri; tko će ponijeti zelenog barjaka, nek se junak na bejan istakne naj pride na svetlo, naj se pokaže, da ga bomo videli

bijèda ž (ijek.), béda ž (ek.)
1. beda, revščina, uboštvo: nekada su naši umjetnici umirali u -i
2. nesreča, nadloga, nevolja: moga brata snašla velika bijeda; bijeda i nevolja velika nesreča; koja ti je bijeda kaj se ti je pripetilo; navući -u na vrat priti v nesrečo; izvući se iz -e; skinuti -u s vrata otresti se nesreče; bijeda bi je znala vrag si ga vedi!
3. nadloga, križ: komarci su velika bijeda u blizini močvara
4. beda, ničnost: sjaj i bijeda Hegelove filozofije
5. kriva obdolžitev: što na ljude -e iznosite?

bȉjes m, mest. u bijèsu, u bȉjesu, mn. bȉjesi, bjȅsovi (ijek.), bês m, mest. u bésu, u bêsu, mn. bêsi, bȅsovi (ek.)
1. bes, togota, srd: u meni sve ključa od -a
2. hudobni duh: u čovjeka je ušao, opsjeo ga bijes da ga muči; bijes se uvlači, u narodnom vjerovanju, u čovjeka ili životinju; tjeranje -a vrši se vračanjem, bajanjem, magijom
3. besnost, neutešno hrepenenje, strast: bijes za trošenjem, za čitanjem
4. nagon, instinkt: životinjski bjesovi u čovjeku
5. moč, življenjska moč: zdrava mlada žena u najboljem bijesu
6. nasilnost, objestnost, prešernost: čitava su sela bježala ispred turskoga -a i zuluma; ovakav bijes kod mladih ljudi je za kažnjavanje
7. bijes bi ga znao vrag si ga vedi; gdje do -a ovaj ne traži pomoć kje pri vragu ta ne išče pomoči; izliti = iskaliti svoj bijes nad kim stresti jezo na kom, nad kom

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

bôg bȍga m, mn. bògovi bog: moliti se -u; u početku stvori bog nebo i zemlju; za -a miloga za božjo voljo; kumiti koga -om rotiti za božjo voljo; bog da mu dušu prosti bog se ga usmili, bog mu grehe odpusti; bog i duša pri moji veri, prav zares; čovjek kaže, a bog raspolaže človek obrača, bog obrne; bog je prvo sebi bradu stvorio; bože sačuvaj bog obvaruj; na pravdi -a brez krivde; vjerovati u boga verovati v boga; triput bog pomaže; bože mili, čuda velikoga! moj bog, kakšno čudo!

bȑcimicē prisl. malo, za spoznanje, toliko da: nasmijala im se svima brcimice; malo ga se sabljom dobavio brcimice ama smrtimice malo ga je s sabljo oplazil, toda bilo je smrtno