Franja

vȍzak -ska -o vôzen, ki dobro vozi, s čimer se dobro vozi: vozak konj; -a kola; vozak čamac, brod

zàdužbina ž, zádužbina ž
1. pobožna ustanova (samostan, cerkev, poslopje za kulturne, znanstvene in prosvetne namene, denarni sklad) za zveličanje duše
2. dobro delo

zavéčiti -im zadniti, metnuti dance, dobro zatvoriti: zavečiti sod

bȍžjī -ā -ē božji: božji čovjek, čovek; sav božji dan; božji sin; božji sluga božji hlapec, duhovnik; božji ugodnik svetnik; -a pomoć; iza -ih leđa bogu za hrbtom; -e kraljestvo, carstvo nebeško kraljestvo; božji prst; tjerati stvar do -e kuće gnati zadevo do skrajnosti; stvar je u -oj ruci; nazvati komu -u pomoć pozdraviti koga z bog daj dobro; božji volak zool. pikapolonica, božji volek; -a ovčica pikapolonica; -a plahtica bot. plahtica device Marije; božji sud božja sodba; -a trava bot. ptičji kljunček; -e drvce bot. abrašica

br̂k m, mest. na bŕku, mn. bȑkovi in br̂ci, rod. mn. brkóvā in bŕkā
1. brk, brki: potkresati brkove pristriči brke; skresati kome istinu u brk
2. vitica: brk loze
3. dial. rt, rtič
4. brk mu se smiješi, smeši samo mu se smeje; omastiti brk dobro se napapcati; gladiti brk kazati zadovoljnost; objesiti, opustiti brk postati žalosten; smijati se, smejati se ispod -a skrivaj se smejati

cȉmnuti -nēm
I.
1. cukniti: probudih ga cimnuvši ga za rukav
2. dobro cimnuti dobro ga cukniti, se ga napiti
II. cimnuti se cukniti, odmakniti se: cimnuti se u lijevo

čȁs m, mest. u čàsu, mn. čȁsovi, čȁsi
1. trenutek: ja sam spreman svakoga časa; pravi čas; svaki čas; čas uklapanja mašine
2. ura: u pet časova ujutro; smrtni, policijski čas
3. šolska, učna ura: na času matematike; raspored časova urnik; davati časove na svom domu inštruirati
4. čas: čas odmora, rada, obračuna
5. časovi v pravosl. cerkvi opravilo, branje psalmov
6. zastar. minuta: manjka još tri časa, sedam časova do dva sata, do osam sati; u dobar čas, junaci! dobro srečo želim, junaki!

dȍbar dòbra dòbro, dol. dȍbrī -ā -ō, komp. bȍljī -ā -ē
1. dober: dobar po srcu, prema sirotinji, za koga; imati dobar nos, -e oči; dati što s -a srca dati kaj iz dobrega srca; dobar kontakt, vodič elektriciteta; konačni rezultat je vrlo dobar
2. pravi: u dobar čas ob pravem času; u dobar čas, hajduci! dobro srečo, hajduki!; dobar dan; dobro jutro; dobro veče

dobròjutro s
1. ekspr. sreča: ti si moje dobrojutro
2. nesreča: već sam video, vidio svoje dobrojutro
3. dobro jutro dobro jutro!

dvòkopica ž dvakratna kop: dvokopica dvogrozdica dobro obdelan vinograd daje obilen pridelek, bogato trgatev

đȅl, đȅla medm. (t. gel) pridi, pridi semkaj, pridi les: đela mašalah dobro došel!

hâlva ž, hȁlva ž (t. helva, ar.) turški med, slaščica iz moke, medu ali sladkorja in raasla: ide na jagmu kao halva dobro se prodaja

isprédati ìsprēdām
1. presti: majka ispredaše vunu
2. izmišljati: naše bake u dugim zimskim noćima pričaju i ispredaju bajke; nije mu mati jezik ispredala ima dobro namazan jezik

jâd m
1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
2. težava: to mi zadaje mnogo jada
3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a

jèzik m jezik: isplaziti komu jezik pokazati komu jezik; književni i narodni jezik knjižni in ljudski jezik; razgovorni, govorni jezik pogovorni jezik; pjesnički jezik; službeni, stručni jezik uradni, strokovni jezik; znanstveni, naučni jezik; držati jezik za zubima; ipak smo našli zajednički jezik; skratiti kome jezik; vladati nekim stranim -om dobro govoriti neki tuji jezik

kȅsa ž (t. kese, perz.)
1. mošnjiček: kesa za novce; zveketati punom -om; debela, masna kesa debel mošnjiček; odriješiti, odrešiti -u odvezati mošnjiček; isprazniti kome -u; udariti koga po -i napraviti komu velike stroške; nasrtati na čiju -u predrzno zahtevati od koga denar; ni u -u ni iz -e biti brezbrižen, brezbrižno; poznavati koga kao paru u -i koga zelo dobro poznati; prazna kesa ne divani kdor je brez denarja, nima besede; stegnuti -u postati, biti skopuh
2. tobačnica: kesa za duhan, za duvan
3. vrečica, vrečka: papirnata kesa
4. torbica: kesa za pištolj, za fišeke
5. zastar. kesa blaga tisoč dukatov

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro

kȗs m, mest. u kúsu, mn. kúsovi
1. kos: otkidati kus po kus trgati kos za kosom
2. grižljaj, zalogaj: to nije kus za tvoj zub
3. zajemanje z veliko žlico: ako se -om ne nakusa, jezikom se ne naliza če hočeš biti sit, moraš dobro zajeti
4. kratek hlod, ril: tovariti kusove iz šum

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak